Boué, Ami (1794–1881)

BOUÉ, Ami (Amédée Boué, Amadeus Boué), geolog (r. 16. 3. 1794, Hamburg, Nemčija; u. 21. 11. 1881, Dunaj, Avstrija, pokopan v Bad Vöslau, Avstrija). Oče Johann Heinrich Boué, ladjar, mati Susanne de Chapeaurouge.

Rodil se je v bogati hugenotski družini. Starša sta se kmalu ločila. Mati mu je zgodaj umrla, ko je bil star deset let pa je postal sirota, a je podedoval veliko premoženje. 1826 se je na Dunaju poročil z Eleonoro Beinstingel.

Že v Hamburgu, kjer je dobil prvo izobrazbo, se je zanimal za naravoslovje. V Hamburgu je začel študirati pravo, vendar se je kmalu premislil ter se zaradi ljubezni do botanike in mineralogije odločil za medicino. 1814–17 je v Edinburgu študiral medicino. Po študiju, ki ga je zaključil z doktoratom, se je naselil v Parizu, kjer je 1818–19 poslušal predavanja o geologiji; 1820 je tovrstna predavanja poslušal v Berlinu in 1921 na Dunaju ter se od medicine vse bolj obračal h geologiji. Že v času študija v Edinburgu je prosti čas izrabljal za geološke raziskave. Potem ko je že v zgodnjih letih prepotoval Škotsko, Anglijo, Irsko, Francijo s Pireneji, Nemčijo, Italijo in alpske dežele, se je 1824 odpravil na pot na Madžarsko in v Transilvanijo, najbolj znana pa so njegova potovanja v Turčijo 1836–38. O potovanjih je napisal svoje najboljše delo na 2.247 straneh. Odlikoval ga je izreden spomin in poseben talent za jezike; obvladal jih je trinajst, med njimi tudi turščino in albanščino.

Na enem svojih potovanj je obiskal tudi ozemlje današnje Slovenije. Svoja geološka opazovanja in raziskovanja je popisal 1835 v razpravi Aperçu sur la constitution géologique des provinces illyriennes. To je prvi geološki opis in pregled slovenskega ozemlja.

1830 je predsedoval ustanovni seji Francoskega geološkega društva in bil 1835 njegov predsednik. Bil je publicistično aktiven. Njegov opus obsega enajst samostojnih del v dvanajstih knjigah in štirih manjših zvezkih ter več kot 300 razprav in krajših člankov, ki so izšli v različnih angleških, francoskih in nemških revijah. Geološkim spisom se pridružuje še vrsta geoloških kart, ki jih je Boué izdelal in večinoma tudi objavil. Nekatere (Turčije, Škotske, Sedmograške itn.) temeljijo na njegovih lastnih opazovanjih, v drugih – v geološki karti Evrope in v poskusu geološke karte Zemlje – pa je združil izsledke kolegov. Od 1849 je bil član avstrijske akademije znanosti.