Borštner, Ivan (1944–)

BORŠTNER, Ivan, podčastnik, publicist (r. 1. 4. 1944, Celje). Oče Jožef Burnik, mati Ana Borštner, r. Blazinšek.

Po končani šoli za nižje oficirje se je zaposlil v JLA, kjer je skoraj dve desetletji opravljal naloge šifranta; v osemdesetih letih 20. stoletja je s činom praporščaka služboval na sedežu poveljstva ljubljanskega armadnega območja in pozneje korpusa. 1987 je izstopil iz ZKJ iz protesta zoper omalovažujoč odnos predsednika Zveze socialistične mladine Jugoslavije Hashima Rexhepija do Franceta Prešerna in Zdravljice. Istega leta je navezal stike z uredništvom revije Mladina; v začetku 1988 je uredništvu predal strogo zaupni vojaški dokument 5044/3, ki je kazal na ambicije JLA po nadzoru civilne sfere. Zaupne vojaške dokumente je izročil tudi uredništvu Nove revije.

Konec maja 1988 je bil aretiran v svojem stanovanju v Škofji Loki, julija istega leta pa po sojenju na vojaškem sodišču v Ljubljani zaradi izdaje vojaške tajnosti obsojen na štiri leta zapora. Med procesom se je branil s trditvijo, da je zaupni vojaški dokument predstavljal grožnjo za slovenski narod. Zaporno kazen je začel prestajati v odprtem oddelku zapora Dob junija 1989, pozneje na odprtem oddelku zapora Ig. Aprila 1990, v času prvih parlamentarnih volitev, se ni več vrnil na prestajanje zaporne kazni, ta odločitev pa ni imela posledic. Slovensko vrhovno sodišče je 1995 sodbo zoper četverico (Borštner, Janez Janša, David Tasič, Franci Zavrl) razveljavilo.

Septembra 1990 se je Borštner zaposlil v varnostnem organu ministrstva za obrambo RS. Pred osamosvojitveno vojno je kot obveščevalec zbiral informacije o razmerah v JLA in načrtih JLA. Upokojil se je marca 1996. Istega leta je kandidiral na parlamentarnih volitvah na listi SDS, a ni bil izvoljen.

Borštner se je od devetdesetih let 20. stoletja ukvarjal tudi s publicistiko. 1995 je v knjigi 7 let pozneje (soavtorja Janez Janša in David Tasič) objavil daljši zapis o procesu pred vojaškim sodiščem. 2006 je v knjigi o indijskih religijah kritično spregovoril o poenostavljenih zahodnih dojemanjih indijskih religij.

Za delovanje v slovenskih obrambnih strukturah je bil večkrat odlikovan, mdr. s spominskim znakom za zasluge pri organiziranju teritorialne obrambe (1991), z redom slovenske vojske (1993), s spominskim znakom VOMO 1991 (1994) ter spominskima znakoma ob peti in deseti obletnici vojne za Slovenijo (1996, 2002).