Borštnar, Jože (1927–1999)

BORŠTNAR, Jože, gospodarstvenik, športni delavec (r. 24. 2. 1927, Ljubljana; u. 11. 10. 1999, Jesenice). Oče Franc Borštnar, čevljar, pretežno zaposlen kot železničar, mati Terezija Borštnar, r. Zupančič.

Po končani meščanski šoli 1942 je bil do odhoda v partizane septembra 1944 zaposlen na železnici. Po demobilizaciji je 1946 končal vzgojiteljsko šolo na ljubljanskem učiteljišču. Do konca 1947 je bil kot vzgojitelj zaposlen na Zavodu za slepo mladino v Ljubljani, potem pa na ministrstvu za komunalne zadeve. Sredi 1949 je postal kadrovski referent za agitprop in novinarske kadre pri CK ZKS. 1950–53 je opravljal delo referenta za kadre v tedanji coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Po reorganizaciji kadrovske uprave se je zaposlil v podjetju Tehnometal v Ljubljani, kjer je bil zadolžen za investicije. 1954 je postal glavni direktor novoustanovljenih Centralnih skladišč, poznejših Javnih skladišč (1957) oz. Blagovno transportnega centra Ljubljana (BTC, 1975). 1969 je ob delu končal štiriletno Visoko tehnično prometno šolo v Zagrebu in se še bolj zagnano posvetil posodabljanju gospodarjenja BTC, še zlasti z razvijanjem integralnega prometa. Podjetje je tudi po njegovi zaslugi postalo vzorčni primer te dejavnosti v Jugoslaviji. Po upokojitvi 1984 je bil dejaven kot predsednik turističnega društva Kranjska Gora. Kot član sveta Občine Jesenice se je posvečal zlasti razvoju turizma.

Vseskozi je bil povezan s športnim utripom zlasti v občini Ljubljana Moste - Polje in še posebej na Kodeljevem. Tam je bilo, najprej v Jami, nato na območju zdajšnjega športnega parka Kodeljevo, po 1945 obnovljeno Športno društvo Slovan. 1956–74 je na Kodeljevem postopoma začel rasti športni park, v katerem je poleg športnih društev z imenom Slovan domovanje dobila tudi Višja šola za telesno kulturo v Ljubljani (zdaj Fakulteta za šport). Borštnar je bil pri tem projektu pomemben člen kot direktor Javnih skladišč in športni funkcionar. Bil je tudi predsednik odbora za gradnjo kopališča in športne dvorane na Kodeljevem. Bil je član vodstva sklada za družbeni standard za področje objektov v Občini Moste - Polje, ki je deloval 1966–90.

Kot športni delavec je bil še posebej navezan na Rokometno društvo Slovan, ki mu je predsedoval 1965–67. S klubom je ostal tesno povezan vse do 1986. Tedaj je po šestih letih odložil funkcijo predsednika Zveze športnih društev Slovan (ZŠD Slovan), naslednice 1974 ustanovljenega ŠD Slovan, v katerem so se tedaj povezali vsi športni klubi s tem imenom. Ves ta čas je imel odličnega in kooperativnega sodelavca – pisatelja Marjana Rožanca, dolgoletnega profesionalnega sekretarja ZŠD Slovan. Borštnar je predsedoval še Družabnemu rekreativnemu klubu Slovan (1970–74) in Smučarskemu klubu Snežinka (1969–73), velja pa tudi za pobudnika ustanovitve Teniškega društva Slovan (1974). Skupščini Telesnokulturne skupnosti (TKS) občine Moste - Polje je predsedoval v prvem mandatu (1973–77), v naslednjem pa TKS mesta Ljubljane (1978–82).

Za dosežke v gospodarstvu je 1980 prejel nagrado Borisa Kraigherja (danes nagrada GZS), nagrado Občine Ljubljana Moste - Polje (1978), za zasluge pri razvoju športa pa nagrado mesta Ljubljane (1976). Prejel je še pergamentno priznanje ZŠD Slovan (1976) in Bloudkovo nagrado (1976). Bil je tudi dobitnik več državnih odlikovanj: reda republike s srebrnim vencem, reda dela III. stopnje, reda zaslug za narod s srebrnimi žarki in medalje za hrabrost.