Borko, Črtomir (1947–)

BORKO, Črtomir, veterinar (r. 22. 11. 1947, Maribor). Oče Milan Borko, učitelj, mati Berta Borko, r. von Zeichen, ekonomistka.

Po končanem osnovnošolskem in gimnazijskem izobraževanju v Mariboru se je 1966 vpisal na Veterinarski oddelek Biotehniške fakultete, kjer je 1973 diplomiral. Po končanem služenju vojaškega roka, ki ga je opravil 1974/75 v Šoli za rezervne veterinarske oficirje v Sarajevu in v Plaškem na Hrvaškem, se je 1975 zaposlil na veterinarski postaji Tolmin, kjer je do 1979 delal kot terenski veterinar, veterinarski inšpektor in direktor postaje. Po potresu 1976, ki je prizadel Primorsko, je sodeloval pri pripravi izhodišč razvoja kmetijstva v popotresni obnovi Tolminske. Podiplomski študij s področja reprodukcije in zdravstvenega varstva prežvekovalcev je vpisal 1976 in 1978 z zagovorom naloge Poskus organizacije reprodukcijske sheme na srednje velikem obratu molznic dosegel naziv magistra veterinarskih znanosti. 1979–80 je bil zaposlen kot občinski veterinarski inšpektor v Mariboru. V obdobju 1980–83 je bil generalni direktor Tovarne mesnih izdelkov (TMI) Košaki, Maribor. V času opravljanje te funkcije je vodil izgradnjo in rekonstrukcijo objektov klavnice in mesnopredelovalnega obrata z namenom pridobitve statusa izvoznega objekta. Za uspešno delo je 1982 prejel plaketo TMI Košaki. Pri Gospodarski zbornici Slovenije je 1981–82 opravil tudi izpopolnjevanje z diplomo za poslovodne delavce z neekonomsko izobrazbo. 1983–86 je bil terenski veterinar v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju. Sledila je zaposlitev v Beogradu v vlogi zveznega veterinarskega inšpektorja (1986–91). Po osamosvojitvi Slovenije je bil 1991–2000 državni veterinarski inšpektor RS v Ljubljani. V tem času je sodeloval pri usklajevanju slovenske veterinarske zakonodaje, predvsem s področja mejne inšpekcije, z zakonodajo EU, in pri pripravi izhodišč za oceno perspektive nekaterih veterinarsko-sanitarnih ukrepov v Sloveniji. Vmes se je 1995 vpisal na doktorski študij s področja epidemiologije in mikrobiologije na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktoriral je 1999 z disertacijo Humoralni imunski odziv goveda po naravnem in poskusnem stiku z bakterijo Borrelia burgdorferi s. l.

2000 se je kot strokovni svetnik zaposlil na ljubljanski Veterinarski fakulteti. Najprej je bil pomočnik dekana za dejavnost Veterinarskega inštituta Slovenije (VIS), 2002–05 pa je vodil strokovni svet VIS ter izgradnjo laboratorija za BSE (bovina spongiformna encefalopatija) z vzpostavitvijo sistema logistike za vzorčenje BSE v RS. Kasneje je začel delovati na področju administrativnega dela in bil pomočnik dekana za investicije, plan in program (2002–07), od tedaj pa je vodja službe za investicije.

Izpopolnjevanja s področja živalskih kužnih bolezni je začel z udeležbo na kongresih v tujini (Budimpešta 1997, München 1998, Dunaj 1999) in na jugoslovanskih ter slovenskih veterinarskih kongresih. Temeljitejše izobraževanje s področja veterinarske epidemiologije je 2000 nadaljeval na veterinarski fakulteti univerze Sv. Štefana (Szent István University) v Budimpešti. Istega leta je tudi opravil izpopolnjevanje o nemški veterinarski inšpekciji. 2001 se je izpopolnjeval s področja ocene tveganj v kmetijstvu na Univerzi v Wageningenu na Nizozemskem, v Zürichu in Weybridgu (Velika Britanija) pa s področja epidemiologije in diagnostičnih postopkov za odkrivanje BSE. 2006 se je kot izredni študent epidemiologije in veterinarskega javnega zdravstva vpisal na Royal Veterinary College in študij zaključil 2009. Izpopolnjeval se je tudi na različnih seminarjih TAIEX (Technical Assistance and Information Exchange) o zaščiti živali in živalskih kužnih boleznih.

1998–2002 je bil član Evropskega združenja za nevarne bolezni (European Society for Emerging Diseases), 2006–07 član Evropske agencije za varno hrano (EFSA – European Food Safety Authority), 2008–13 član sveta Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, 2012 pa je prevzel vlogo predsednika sekcije veterinarjev zaposlenih v izobraževanju, raziskovanju, diagnostiki in industriji Veterinarske zbornice Slovenije.

Aktivno se je ukvarjal s športom, mdr. je bil trener v taekwondoju in nosilec črnega pasu II. dan.