Borišek, Milan (1920–1950)

BORIŠEK, Milan, jadralni pilot (r. 25. 4. 1920, Litija; u. 22. 8. 1950, Vršac, Srbija, pokopan v Litiji). Oče Jože Borišek, gostilničar, mati Marija Borišek, r. Pfafinger.

Osnovno šolo je obiskoval v Litiji. Že takrat se je začel aktivno ukvarjati z modelarstvom. V Litiji je sodeloval pri poizkusih jadralnega letenja. Z druščino sovrstnikov so zgradili preprosto jadralno letalo. 1939 se je prijavil na tečaj jadralnega letenja na Bloški planoti. Še istega leta se je udeležil tečaja za učitelje v Beogradu. Takoj po drugi svetovni vojni se je spet začel ukvarjati z jadralnim letenjem. 1946 je v Vršcu opravil tečaj za učitelja jadralnega letenja in nato poučeval v letalskem središču v Zagrebu, od 1949 pa v jugoslovanskem letalskem centru v Vršcu, kjer je pri Letalski zvezi Jugoslavije delal tudi kot učitelj, komandir oddelka, šef pouka in sodelavec v Biroju za napredek letalskega jadranja pri Zveznem letalskem jadralnem centru.

Bil je jugoslovanski državni rekorder v enosedežnem jadralnem letalu na napovedan cilj z napovedano smerjo leta in v višinskem poletu, njegov največji uspeh pa je bilo tretje mesto na prvem svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju 1950 v Örebru na Švedskem. Le nekaj dni po vrnitvi s svetovnega prvenstva se je zgodila nesreča pri snemanju filma o jadralnem letalstvu, pri katerem je sodeloval. Letalu se je prelomil zadnji del trupa, strmoglavilo je in ga pokopalo pod seboj.

Je prvi nosilec značke zlati C jadralnega pilota. Za letalske dosežke je posmrtno prejel nagrado zlata medalja Franjo Kluz, ki je bila največje priznanje Letalske zveze Jugoslavije. Po njem se imenuje litijski aeroklub.