Bolić, Muharem (1936–)

BOLIĆ, Muharem, gospodarstvenik (r. 3. 4. 1936, Bosanski Petrovac, Bosna in Hercegovina). Oče Muho Bolić, mati Zlata Bolić, r. Ibrašimović. Sin Denis Bolić, arhitekt, tehnični inovator.

Odraščal je v Bosanskem Petrovcu, kjer je obiskoval osnovno šolo. 1941–42 je bil še kot otrok šest mesecev zaprt v taborišču Jasenovac. 1951 je v Banja Luki začel obiskovati srednjo gradbeno šolo. Od 1956 je živel v Zagrebu, kjer je študiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Študij je z diplomo končal 1960. Po služenju vojaškega roka je bil 1961–63 zaposlen kot tehnični direktor Vodne zajednice Bosanska Gradiška. 1963 se je preselil v Velenje, kjer se je zaposlil v GIP Vegrad. Sprva je bil vodja gradbišča, nato vodja sektorja za gradbeništvo, vodja projektivnega biroja, vodja inženiringa, vodja operative, pomočnik glavnega direktorja za tehnične zadeve, od 1982 do upokojitve 2001 pa je podjetje vodil kot glavni direktor.

1965 je bil izvoljen v predsedstvo centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev SFRJ. Podiplomski študij na Fakulteti za arhitekturo v Beogradu (1977–85) je zaključil z magisterijem. 1990–92 je bil poslanec v zboru združenega dela v Skupščini RS; izvoljen je bil na predlog Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in ni bil strankarsko vezan.

2000 je za vodenje Vegrada, ki se je v času njegovega vodenja uveljavil tudi na nemškem, ruskem, avstrijskem, češkem, madžarskem, poljskem, iranskem, bosansko-hercegovskem in hrvaškem trgu, prejel priznanje GZS, ker je družbo vodil z dobičkom in brez odpuščanja delavcev tako v času konjunkture kot recesije. V času, ko je vodil Vegrad, je družba prejela certifikat ISO 9001 za kakovost poslovanja. Vegrad je krizo v gradbeništvu po 1987 premostil z angažiranjem na mednarodnih trgih kot samostojen izvajalec ali kot podizvajalec. Bolić je strategijo razvoja podjetja ob vstopu na mednarodne trge gradil na izobraževanju zaposlenih in štipendiranju inženirskega kadra. Po upokojitvi in stečaju Vegrada je bil kritičen do naslednice Hilde Tovšak, ker je opustila poslovno politiko angažiranja na mednarodnih trgih in vlaganja v znanje.