Bojović, Vlado (1952–)

BOJOVIĆ, Vlado (Vlado Vanja Bojović/Bojovič), rokometaš (r. 10. 6. 1952, Kriva Palanka, Makedonija). Oče Čedomir Bojović, podpolkovnik, mati Ljiljana Bojović, r. Rakić, trgovka. Brat Miha Bojović, rokometaš.

Osnovno šolo je obiskoval v Celju (1959–67), kjer je hodil tudi v gimnazijo (1967–71). Po uspešno opravljeni maturi se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani in diplomiral 1977. Po opravljenem pravosodnem izpitu je bil do 1984 zaposlen kot strokovni sodelavec na okrajnem sodišču v Celju. 1984 je bil zaposlen kot pomočnik slikopleskar pri zasebniku, 1985–87 je delal pri zasebniku tiskarju, 1988–2003 je kot samostojni podjetnik vodil športno trgovino in trgovski lokal. 2003–04 je bil zaposlen v Intersportu v Celju, od 2004 je nezaposlen.

Rokomet je začel igrati v Celju. Trinajst sezon je igral za Rokometni klub Celje, vmes je 1980–81 igral za Kolinsko Slovan in bil z njo 1980 državni prvak Jugoslavije, 1981 pa je igral tudi v finalu pokala državnih prvakov in izgubil proti ekipi Magdeburga iz takratne Nemške demokratične republike. Čeprav je večinoma igral v drugi jugoslovanski ligi, je bil uvrščen v jugoslovansko rokometno reprezentanco. Zanjo je igral na 108 tekmah in dosegel več kot sto golov. 1976 je igral na poletnih olimpijskih igrah v Montrealu in z reprezentanco osvojil peto mesto, 1978 je bil na svetovnem prvenstvu na Danskem prav tako peti, 1982 v Nemčiji pa je jugoslovanska reprezentanca v finalu po podaljšku izgubila s Sovjetsko zvezo in osvojila srebrno kolajno. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil tudi prvo mesto na svetovnem pokalu 1974 na Švedskem in 1975 naslov sredozemskega prvaka. Štirikrat je bil član najboljše ekipe Jugoslavije (1975–77 in 1982) po izboru Sportskih novosti. 1993–94 je bil direktor slovenske rokometne reprezentance.

Bil je zaslužni športnik Jugoslavije, 1981 je prejel Bloudkovo plaketo in je častni član Rokometne zveze Slovenije.