Bogataj, Miran (1948–2012)

BOGATAJ, Miran, pravnik, brigadir, poveljnik štaba Civilne zaščite RS (r. 16. 5. 1948, Brežice; u. 27. 12. 2012, Kranj). Oče Franc Bogataj, upravni referent, mati Jožefa Bogataj, r. Treven, administratorka.

Njegova družina izvira iz okolice Sovodenj v Poljanski dolini. Z družino se je 1955 preselil v Kranj, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Diplomiral je 1971 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil v tovarni Plamen Kropa kot pravnik. Po osmih letih dela v proizvodni organizaciji se je 1979 zaposlil na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo. 1987 je napredoval od pomočnika republiškega sekretarja do republiškega podsekretarja. 1987–90 je bil namestnik republiškega sekretarja, nato 1990–92 namestnik ministra za obrambo, 1993–94 svetovalec Vlade RS, 1995–97 državni sekretar na ministrstvu za obrambo, 1997–99 državni podsekretar v Uradu predsednika vlade in od 1999 višji sekretar v kabinetu ministra za obrambo. 1986 je bil imenovan za poveljnika Civilne zaščite RS. Vodil oz. usklajeval je zaščito in reševanje ob vseh večjih nesrečah v Sloveniji (poplave 1990, potresi v Posočju, plaz pod Mangartom, Železniki 2007, nesreča pri Blanci, velika neurja, poplave 2010).

Med osamosvojitvijo RS je bil član republiške koordinacije, ki je usklajevala proces zavarovanja osamosvojitve. Od julija do oktobra 1991 je vodil pogajalsko skupino RS, ki je vodila pogajanja o umiku JLA iz RS. Celotno delovno obdobje se je ukvarjal s sistemsko zakonodajo in normativno ureditvijo obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po osamosvojitvi države je pomembno prispeval k organizacijski in vsebinski vzpostavitvi ter delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vključen je bil v priprave in usklajevanje pravnih podlag za polnopravno članstvo v Natu in izvajanje obrambnih reform, prav tako pa tudi v oblikovanje in pripravo strateških doktrinarnih ter razvojnih dokumentov na področju obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Najvišji častniški čin slovenske vojske, brigadir, je prejel 2000. Prejel je tudi več priznanj in odlikovanj (red Slovenske vojske na lenti, red Slovenske vojske z zvezdo, zlato medaljo Slovenske vojske, red generala Maistra II. stopnje z meči, gasilsko odlikovanje I. stopnje, odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu, priznanje kipec gasilca, priznanje zasluge za varnost MNZ in srebrni znak osamosvojitve). 2012 ga je predsednik republike odlikoval z zlatim redom za zasluge. Posmrtno so mu 2013 podelili kipec Civilne zaščite za življenjsko delo, po njem pa se od tedaj imenujejo tudi tradicionalni dnevi zaščite in reševanja.