Bobnar, Stane (1912–1996)

BOBNAR, Stane (rojstno ime Stanislav Bobnar), aktivist NOB, vojaško-politični poveljnik, politik (r. 15. 11. 1912, Ljubljana, Vevče; u. 13. 10. 1996, Ljubljana). Oče Jakob Bobnar, delavec.

Osnovno šolo je obiskoval v Polju pri Ljubljani, nato se je učil za kovinarja in v vojni mornarici odslužil vojaško obveznost (1932–35). 1935 je odšel kot prostovoljec v špansko republikansko armado, kjer je bil 1937 hudo ranjen. Zdravil se je v Parizu, 1939 se je vrnil v Ljubljano. Bil je politično aktiven v organizacijah KPS in njene mladinske organizacije SKOJ. Takoj po okupaciji se je pridružil odporniškemu gibanju in deloval v domačem kraju kot aktivist. Po aretaciji junija 1941 in zaporu v Italiji (Tremiti) se je jeseni 1943 pridružil prostovoljcem, ki so se hoteli pridružiti NOV in PO Jugoslavije v Carbonari pri Bariju v Južni Italiji. Bil je eden glavnih organizatorjev prekomorskih brigad. V 1. prekomorski brigadi se je bojeval na dalmatinskih otokih kot politični komisar bataljona, v 2. in nato 3. prekomorski brigadi pa kot politični komisar brigade. Z brigado je ob koncu vojne sodeloval v sklepnih bojih 4. armade pri Reki.

V mirnodobni Jugoslovanski armadi je bil najprej pomočnik političnega komisarja 31. divizije, 1946–47 načelnik kadrovskega oddelka jugoslovanskega vojnega letalstva v Zemunu, politični komisar Letalske divizije v Zagrebu, 1949–50 ponovno načelnik kadrovskega oddelka vojnega letalstva in 1950–53 politični komisar višje oficirske letalske šole v Ljubljani. Dosegel je čin polkovnika. Zaradi posledic vojaških poškodb se je predčasno demobiliziral. 1954–62 je bil štirikrat izvoljen za poslanca skupščine LRS. Bil je član sveta republike, predsednik sekcije združenja španskih borcev, član Glavnega odbora ZZB NOV Slovenije.

Prejel je več odlikovanj: partizansko spomenico (1941), red narodnega heroja (1953), red zaslug za narod I. stopnje, red bratstva in enotnosti I. stopnje, red partizanske zvezde II. stopnje, red za hrabrost, red za vojaške zasluge II. stopnje.