Blejc, Matija (1914–1942)

BLEJC, Matija (partizanski imeni Matevž, Plamen), partizanski komandant, narodni heroj (r. 24. 2. 1914, Mengeš; u. 24. 12. 1942, Kostavška planina nad Tuhinjsko dolino). Oče Franc Blejc, mati Terezija Blejc, r. Polončič.

Rojen je bil v veliko družino, ki je zgodaj izgubila očeta. Izučil se je za krojaškega pomočnika ter bil že pred začetkom druge svetovne vojne član delavskega gibanja in mengeškega društva Sokol. 1941 se je pridružil partizanom, preostalo družino pa so Nemci za tri leta izselili v Nemčijo. Pomagal je pri zbiranju orožja in akcijah, sprejet je bil v KPS in postal borec Mengeško-moravske čete v Kamniškem bataljonu. Postal je njen komandir, spomladi 1942 pa komandant na novo oblikovanega Kamniškega bataljona, ki je bil pod njegovim vodstvom ena najuspešnejših gorenjskih partizanskih enot. Bataljon je spomladi 1942 uspešno napadel Nemce v Črnem grabnu in Tuhinjski dolini, odmevne zmage pa je izbojeval v napadih na postojanke v Zgornjih Stranjah in na Črnivcu. Junija 1942 se je bataljon vključil v Kokrški odred, Blejc je novembra 1942 postal njegov komandant. Kmalu zatem je padel v bitki.

1953 mu je bil podeljen red narodnega heroja, mengeška osnovna šola se je 1974–90 po njem imenovala Osnovna šola Matije Blejca - Matevža Mengeš. Ulica Matije Blejca je v Kamniku, v Mengšu pa je bil 2010 odkrit spomenik, ki je nadomestil spominsko ploščo.