Blažič, Viktor (1928–2014)

BLAŽIČ, Viktor (psevdonimi Ivan Koščak, Hren C., Prelog Zorko, šifra V. Z.), novinar, urednik, publicist, civilnodružbeni aktivist (r. 19. 7. 1928, Smolenja vas; u. 25. 6. 2014, Ljubljana). Oče Jože, čevljar, mati Ivana, r. Zupančič. Sin Borut Blažič, filmski režiser.

1944 se je pridružil partizanom, pri katerih je pripravljal novice za partizanske in zavezniške radijske postaje. Ko so ga novembra 1945 demobilizirali, je nadaljeval šolanje na ljubljanskem učiteljišču (danes Gimnazija Ledina), kjer je 1949 maturiral. Med šolanjem je skupaj z Danetom Zajcem, Janezom Menartom in Lojzetom Kovačičem izdal nekaj številk literarnega glasila Mi mladi. V njem je objavil svoj literarni prvenec, črtico Noči, spomin na medvojne čase. Po maturi je v Lovranu (oddelek Vojna mornarica Vojaško-industrijske šole na Reki) poučeval zgodovino jugoslovanskih narodov, od 1950 pa je tri leta poučeval slovenščino in ruščino na različnih šolah na Dolenjskem. Nato je vpisal dveletni študij zgodovine in zemljepisa na ljubljanski Pedagoški akademiji (danes Pedagoška fakulteta), po študiju pa se je kot tehnični urednik zaposlil pri Mladinski knjigi. Naslednjih trinajst let je pripravljal knjižne rokopise za tisk. Na začetku šestdesetih let 20. stoletja je pričel pisati v Perspektive. Pod psevdonimom V. Z. je pisal krajše kritične članke. Kmalu je postal član uredništva, spoznal Jožeta Pučnika in Tarasa Kermaunerja, Lojze Kovačič pa ga je predstavil tudi Edvardu Kocbeku. Po ukinitvi Perspektiv je objavljal v Problemih, v reviji Kaplje, v sedemdesetih letih 20. stoletja pa pod psevdonimom Ivan Koščak v Prostoru in času ter kot Hren C. in kot Prelog Zorko v tržaškem Zalivu. Prevajal je tudi otroške pravljice. 1968 se je zaposlil v časopisni hiši Delo, kjer je postavil na noge založniški oddelek. Zaradi objave spominov Vladimirja Vauhnika Nevidna fronta (1972) je bil oddelek ukinjen, Blažič pa je bil od tedaj urednik za zunanjo politiko. 1976 so ga nenadoma aretirali in ga na podlagi članka Ustvarjanje je svoboda, objavljenega v tržaškem Zalivu, ter dveh še neobjavljenih člankov, obtožili sovražne propagande (vzrok za aretacijo je bilo Blažičevo sodelovanje s Kocbekom; preden je marca 1975 v Zalivu izšel Kocbekov intervju, v katerem je razkril povojne poboje, mu je Blažič pomagal pri korekcijah teksta, v svojem članku leto kasneje pa je tudi on obsodil povojne poboje). Sprva je bil obsojen na dve leti, nato pa na petnajst mesecev zapora. 1977 je bil po enajstih mesecih zapora pomiloščen. Do upokojitve 1984 je služboval v skladišču časopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Svoj prvi članek je po prihodu iz zapora objavil 1980 v Reviji 2000 (esej Zahajajoči mit). Politične in družboslovne članke ter eseje je objavljal tudi v Celovškem Zvonu in Tretjem dnevu, najbolj kritične pa v Novi reviji. 1983 je v tržaškem Zalivu objavil esej Vodniki ali varuhi, zaradi katerega je bil sredi sedemdesetih let 20. stoletja že obsojen (čeprav takrat sploh ni bil objavljen). Notranji minister Stane Dolanc je prepovedal razširjanje revije v Sloveniji. 1987 je v glasilu vplivnega londonskega inštituta za strateške raziskave zasledil članek, ki je izhajal iz podmene, da je preživetje Jugoslavije kot države ogroženo, pred razpadom pa jo lahko reši le še vojaški udar, ki bi ga zato Zahod iz razlogov realne politike moral podpreti. S člankom je polemiziral v Novi reviji in dokazoval, da bi Zahod s podporo vojaški hunti dejansko financiral resovjetizacijo Jugoslavije. Istočasno je na teoloških tečajih predaval o krizi slovenske moralne zavesti. 1988 se je pridružil Odboru za varstvo človekovih pravic in deloval v kolegiju Odbora. 1989 je bil med soustanovitelji Slovenskega krščanskega socialnega gibanja, predhodnika Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Na prvem kongresu SKD januarja 1990 je postal član sveta stranke, 1994 pa je iz stranke izstopil. 2004 je bil med ustanovnimi člani Zbora za republiko.

Po 1990 je Blažič nadaljeval s publicistično dejavnostjo. 1994 je za publicistično delo prejel Jurčičevo nagrado, 2013 pa državno odlikovanje red za zasluge za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega prostora.