Blatnik, John (1911–1991)

BLATNIK, John (John A. Blatnik, John Anton ml. Blatnik), ameriški politik slovenskega rodu (r. 17. 8. 1911, Chisholm, Minnesota, ZDA; u. 17. 12. 1991, Forest Heights, Maryland, ZDA). Oče Anton, kmet, rudar (v ZDA).

Izhajal je iz rudarske družine. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Chisholmu je študiral na državni učiteljski visoki šoli v Winoni v Minnesoti (Winona State Teachers College) in 1935 diplomiral iz kemije. Med študijem (1930–31) je poučeval na eni od podeželskih enorazrednih osnovnih šol v okolici Chisholma, 1935–37 je bil svetovalec za izobraževanje pri programu javnih del (Civilian Conservation Corps) v naravnem rezervatu Superior National Forest, 1937–39 je poučeval kemijo na gimnaziji v Chisholmu. 1938 se je dodatno izobraževal na Univerzi v Chicagu, 1939–41 pa je bil pomočnik šolskega nadzornika za okrožje St. Louis (St. Louis County). 1941–42 je opravil podiplomski študij iz javne uprave na Univerzi Minnesota, Mineapolis-St. Paul.

Maja 1940 je bil ob podpori nestrankarske liberalno usmerjene lokalne skupine volivcev (Nonpartisan Election-Liberal Caucus) izvoljen v senat države Minnesota. Marca 1942 je bil ponovno izvoljen, tedaj za štiriletni mandat (1943–47).

Čeprav je bil član senata Minnesote, se je ob vstopu ZDA v drugo svetovno vojno kot prostovoljec prijavil v ameriško vojsko. Tri leta in pol je služil pri obveščevalni službi vojnega letalstva (Army Air Corps Intelligence) in v službi za strateške službe (Office of Stategic Service, predhodnik CIA). Kot potomec slovenskih priseljencev v ZDA je bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah na območju Jugoslavije. Ko so oktobra 1944 ločili skupne anglo-ameriške vojaške misije na ameriške in britanske, je ameriške vodil Blatnik. Nekaj mesecev je bil v Glavnem štabu hrvaških partizanov, januarja 1945 pa se je pridružil Glavnemu štabu NOV in POS v Beli krajini. Prispeval je k boljši obveščenosti ameriške javnosti o dogajanju v okupirani Jugoslaviji ter vzpostavil sistem za rešitev okrog 400 ameriških pilotov, ki so bili sestreljeni nad jugoslovanskim ozemljem. S slovenskimi partizani je ostal do osvoboditve Trsta, nato je bil v Caserti posrednik med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v ZDA januarja 1946 je sodeloval pri zbiranju pomoči za Jugoslavijo.

1946 je na listi združene Demokratske kmečko-delavske stranke (Democratic-Farmer-Labor Party) v osmem okrožju Minnesote kandidiral za člana predstavniškega doma ameriškega kongresa. K njegovi izvolitvi so največ prispevali delavci in rudarji, priseljeni iz vzhodne in srednje Evrope, Švedske in Finske. Ker so ti tradicionalno volili demokrate, je imel Blatnik vse do upokojitve (konec 1974) mandat v predstavniškem domu. Prvi mandat je začel 1947 skupaj z Johnom F. Kennedyjem in Richardom Nixonom. Kasneje je bil izvoljen še trinajstkrat, vedno s precejšnjo večino. Bil je dvakrat poročen in imel tri otroke.

V času svojega mandata je deloval zlasti na področju javnih del in varovanja okolja. 1955–75 je bil član odbora za javna dela (Committee on Public Works), 1971–74 predsednik. Bil je oster kritik vietnamske vojne, zavzemal se je za nadzor nad jedrskim orožjem in 1964 glasoval proti Zakonu o državljanskih pravicah (Civil Rights Act).

1974 je postal lobist za področji okoljskega in gospodarskega razvoja.

Po njem je bil 1971 poimenovan največji most v Minnesoti, ki povezuje Duluth v Minnesoti s Superiorjem v Wisconsinu.

Blatnik se je po drugi svetovni vojni kot član uradnih ameriških delegacij večkrat srečal z Josipom Brozom, Edvardom Kardeljem in drugimi jugoslovanskimi politiki. Po drugi svetovni vojni je bil v ZDA odlikovan z bronasto medaljo (Bronze Star Medal with Oak Leaf Cluster) in medaljo letalstva (Air Medal). 1996 je posmrtno prejel zlati častni znak svobode RS za zasluge v dobro slovenskemu narodu med drugo svetovno vojno in po njej ter ob osamosvajanju in za krepitev prijateljstva med ZDA in RS.