Bittner, Alexander (1850–1902)

BITTNER, Alexander, geolog in paleontolog (r. 16. 3. 1850, Frýdlant, Češka; u. 31. 3. 1902, Dunaj, Avstrija). Oče Josef, trgovec. Ded Adolf Bittner, astronom in matematik.

Po študiju geologije na dunajski univerzi je 1873 promoviral in postal asistent pri Eduardu Suessu, 1877–1902 je deloval na državnem geološkem zavodu na Dunaju, od 1897 kot glavni geolog. Ukvarjal se je predvsem z ramenonožci in mehkužci alpskega triasa, hkrati je raziskoval stratigrafijo in fosilno favno terciarnih plasti. Njegovo glavno delo, ki obravnava slovensko ozemlje Die Tertiär-Ablagerungen von Trifail und Sagor (Dunaj, 1884), je bilo osnova za študij terciarja v veliki meri za ves slovenski terciar. Terciarne plasti je razčlenil na oligocenske soteške plasti s premogom in na neogenske plasti. Soteške plasti leže na predterciarni podlagi. Začnejo se z deloma peščeno ali tudi plastično talninsko glino, ki postopoma preide v premogovo plast. Na premogu leži spodnji sladkovodni krovni lapor, ki se nadaljuje v brakični in morski zgornji krovni lapor. Na soteških plasteh ležijo morske miocenske plasti. Danes je znano, da so soteške plasti s premogom, imenovane po kraju Socka severno od Celja, eocenske starosti. Terciarne plasti s premogom okoli Zagorja in Trbovelj pa so mlajše, oligocenske starosti; Bittner jih je zaradi podobnega razvoja zmotno pripisal soteškim plastem. Od 1999 se zanje na predlog Ladislava Placerja uporablja poimenovanje trboveljska formacija.

V posebnem poglavju je Bittner omenjal vso favno, ki jo je našel v terciarnih plasteh. V njej je določil številne nove vrste: polže iz sladkovodnega krovnega laporja oz. apnenca Melania sturi, M. kotredeschana, M. carniolica, M. illyrica, M. savinensis, M. sagoriana, Hydrobia imitatrix, Bythinia lipoldi, Valvata(?) rothleibneri, Acella gracillima ter školjko Unio sagorianus; iz srednjega dela krovnega laporja v površinskem kopu v Trbovljah školjki Pecten hertlei in Diplodonta komposchi; v istem površinskem kopu dva polža iz zgornjega dela krovnega laporja Chenopus trifailensis, Turritella terpotitzi; iz morskih plasti laškega laporja pa školjko Pecten zollikoferi.

V naslednjih letih je skušal rešiti še nekatera vprašanja na raziskanem ozemlju. Iz miocenskih plasti v gričevju med Kamnikom in Tunjicami je obdelal ostanke rakov ter določil novo vrsto Cancer carniolicus, ostanke iz geološko enakih plasti pri Zagorju ter na ozemlju med Trbovljami in Hrastnikom pa je pripisal novi vrsti Cancer illyricus. Več let pozneje je pri obdelavi miocenskih ostankov rakov iz drugih krajev Avstrije spoznal, da zaradi malenkostnih razlik obstaja samo ena vrsta C. carniolicus. Od 1984 je znano, da Bittnerjeva vrsta Cancer carniolicusne sodi med rake, marveč med rakovice, in sicer v rod Tasadia. Kritično je raziskoval stratigrafski položaj rabeljskih skladov v širši okolici Rablja (danes Cave del Predil, Italija). Obdelal je triasne školjke, ki jih je Franz Kossmat odkril pri Hudem klancu nedaleč od Logatca, in med njimi določil nove vrste: Avicula japodica,A. kossmati, Pseudomonotis illyrica, Gervilia latobica, Ostrea lipoldi, Modiola logaticensis, Anodontophora telleri in Alloerrisma carniolicum. Školjko, odkrito v okolici Zagorja, je pripisal novi vrsti Pseudomonotis asperata.

Veliko pozornosti je vzbudil z zamudnimi ter dobro utemeljenimi revizijami triasnih brahiopodov in školjk; v monografski razpravi (1890) je obdelal primerke iz evropskih muzejskih in drugih zbirk, med njimi tudi brahiopode s slovenskega področja. V zgornjetriasnih plasteh iz okolice Rablja je odkril nove vrste: Koninckina telleri, Terebratula julica, Waldheimia eudoxa; v Selih nad Podmelcem: Amphiclina amoena, A. aptera, A. sturi; v Kokrski dolini in na Jezerskem: Amphiclinodonta stachei, A. carnica, A. rostrum, Spiriferina evanescens, Waldheimia dualis; v okolici Črne na Koroškem: Rhynchonella carantana; na Obirju Spiriferina lipoldi. Pri nadaljnji reviziji školjk (1895) je na slovenskem ozemlju v Karničniku na južni strani Uršlje gore določil novo vrsto Myophoria wöhrmanni, iz okolice Rablja pa Modiola raibliana.