Bitenc, Demeter (1922–2018)

BITENC, Demeter (Mitja Bitenc), igralec (r. 21. 7. 1922, Ljubljana). Oče Janez, hotelir, mati Ana, r. Predalič, hotelirka.

Otroštvo je preživljal med Ljubljano in Staničevo kočo pod Triglavom, ki sta jo od 1924 v poletnih mesecih oskrbovala starša. 1932 se je družina preselila v Planico, kjer sta starša 1930/31 vzela v zakup hotel. Od 1934 je obiskoval III. državno gimnazijo za Bežigradom, nato je nadaljeval šolanje na Trgovski akademiji (1939−43) v Ljubljani. 1941−43 se je učil igre pri Slavku Janu. 1943 je bil angažiran v SNG Drama, nato v Narodnem kazalištu na Reki (1954−56), zatem pa v sezoni 1956/57 v Pozorištu komedija v Beogradu. 1958 se je zaposlil v SLG Celje. 1959–60 je vodil Referat za film in televizijo na Republiškem sekretariatu za kulturo, vseskozi je tudi sodeloval v gledališču in filmu. 1960 je postal svobodni filmski umetnik, 1976–80 je bil vodja Oddelka za kratki film pri Viba filmu, od 1980 naprej pa ponovno svobodni filmski umetnik; tako je lahko kot izrazit individualist igral v različnih filmskih produkcijah.

Prvič se je v filmu pojavil v ozadju Staničeve koče v prvem slovenskem filmu V kraljestvu Zlatoroga(1931). 1934 je z Jožo Čopom in Miho Potočnikom preplezal severno steno Triglava, treniral je tenis in smučanje. 1943 je opravil avdicijo za dramo Henrika Ibsena Helgelandski junaki in bil istega leta angažiran v SNG Drama (do 1945 je nastopal pod imenom Mitja Bitenc), kjer je mdr. igral Dioniza v Lepi Vidi (1944). Najprej je igral vloge ljubimcev, nato karakterne vloge.

Filmsko kariero je začel v filmu Stari pianino (1959). 1960 je nastopil v filmu Flitterwochen in der Hölle (nemška produkcija s Triglav filmom). V njem je prevzel vlogo Jóseja Antonia Garcíe, kmalu zatem pa je dobil ponudbo za sodelovanje v filmih Die Insel der Amazonen (1960) in Das Mädchen mit den Schmalen Hüften (1960). Z nemškim producentom je skupaj posnel sedem filmov, potem pa začel snemati še za italijansko, francosko, britansko, ameriško, špansko, švedsko, kanadsko in avstralsko produkcijo. Že v času šolanja se je naučil nemškega in francoskega ter nato še italijanskega, angleškega in ruskega jezika. Nastopil je v več kot 230 filmih domačih in tujih producentov, kjer je igral predvsem vloge nemških vojakov, kriminalcev, pustolovcev in kavbojev.

Bil je podpredsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, podpredsednik Udruženja jugoslavenskih filmskih glumaca (1965 in 1970) ter predsednik komisije Prešernovega sklada za film, televizijo in radio (1975).