Bidovec, Andrej (1946–)

BIDOVEC, Andrej, veterinar, univerzitetni profesor (r. 30. 8. 1946, Ljubljana). Oče Franc, zdravnik, mati Franja, r. Bojc, zdravnica, upravnica partizanske bolnice Franja.

1950 se je družina iz Ljubljane preselila v Beograd, kamor je bil službeno premeščen oče, vojaški zdravnik. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Beogradu, po vrnitvi v Ljubljano pa se je 1966 vpisal na Veterinarski oddelek ljubljanske Biotehniške fakultete (BF). V času študija je sodeloval v delu študentskih organizacij in združenj ter bil 1969–71 predsednik jugoslovanske Zveze študentov veterinarske medicine, tri leta pa kot predstavnik študentov BF član univerzitetnega sveta (1970–72). Diplomiral je 1972. Vojaški rok je služil 1973–74, najprej v Šoli za rezervne veterinarske oficirje v Sarajevu, nato v planinskem bataljonu v Bovcu kot veterinarski vodnik stažist.

1974 se je zaposlil na Inštitutu za zoohigieno in patologijo divjih živali ter bil istega leta izvoljen za asistenta pri predmetu Bolezni in gojitev divjadi. 1980 je z zagovorom naloge Prispevek k poznavanju zajedavskih pljučnic pri gamsu (Rupicapra rupicapra L 1758) zaključil magistrski študij s področja parazitologije in invazijskih bolezni na VTOZD za veterinarstvo BF. Doktorat znanosti je na isti ustanovi opravil 1984 z zagovorom dela Preučevanje endohelmintov iz prebavil divjih prežvekovalcev v Sloveniji. 1983 je postal predstojnik Inštituta za zoohigieno in patologijo divjih živali, ki ga je vodil do upokojitve 2009.

Na Forschungsinstitut fur Wildtierkunde Veterinarske univerze na Dunaju je 1986, 1987 in 1989 opravil krajša izpopolnjevanja, zadnje leto pa izvedel tudi semestrski ciklus predavanj. V naziv izrednega profesorja je bil izvoljen 1991. O boleznih in zdravstvenem varstvu divjadi je predaval tudi študentom gozdarstva.

Poleg rednega pedagoškega dela je ves čas aktivnega dela in še po upokojitvi predaval o boleznih divjadi na seminarjih za poklicne lovce – čuvaje. O boleznih in gojitvi divjadi je predaval tudi na tečajih za preglednike divjačine in v šoli za lovske tehnike pri Lovski zvezi Slovenije, katere vodenje je prevzel 1987. Občasno je opravljal drugo pedagoško delo (npr. sodelovanje pri predmetu Zoohigiena, ciklus predavanj s področja prehrane živali na Oddelku za zootehniko BF 1993–94) in bil od 1997 na BF nosilec predmeta Parazitologija.

Raziskoval je bolezni divjadi in njihovo zdravstveno varstvo. Velik del raziskav je namenil prenosu bolezni med divjimi in domačimi živalmi ter možnostim prenosa bolezni z divjih živali na ljudi. Raziskoval je tudi načine sožitja divjih in domačih živali, kar je sodilo v drugi krog njegovega dela, tj. varstvo divjadi in narave. Javnost je opozarjal na problematiko zdravstvenega varstva ter varovanja divjadi in narave.

1987 je bil imenovan za člana strokovnega sveta narodnega parka Durmitor, naslednje leto pa za eksperta mednarodne organizacije za lovstvo in ohranitev divjih živali (Conseil International de la Chasse et de la Conservation du Gibier). Bil je tudi član Gruppo Stambeco Europa, Gran Paradiso, vzhodnoevropske koordinacije za zatiranje stekline, strokovnega sveta Triglavskega narodnega parka (1991–96), komisije za zaščito ogroženih živalskih vrst pri ministrstvu za varstvo okolja (2002–09) in republiške komisije za zatiranje stekline (1993–2005). Bil je tudi predsednik Kluba ljubiteljev psov jamarjev (1998–2004).

2000–06 je s strokovnjaki veterinarske fakultete univerze v Vidmu sodeloval v programu Evropske unije Interreg III A, katerega namen je bil proučevanje stanja divjadi na mejnem območju med Italijo in Slovenijo. O izsledkih raziskave je poročal na mednarodnih srečanjih na Dunaju, v Gorici, Zagrebu, Skopju in Beogradu.

2006 je prejel plaketo Veterinarske fakultete, za delo na področju lovstva je prejel znak za lovske zasluge (1986) ter bronasti (1992) in srebrni (1999) red za lovske zasluge in posebno priznanje Lovske zveze Slovenije (2004). Za kinološko delo je prejel srebrni (1990) in zlati (2002) znak za zasluge na kinološkem področju ter 2004 postal častni član Kluba ljubiteljev psov jamarjev.