Bibič, Bratko (1957–)

BIBIČ, Bratko (Bratko Bibič-Faninger, psevdonimi Bridko Bebič, Brutko Bimbič, Bruhko Bombič, der Balg-Beisser, Zwiderwurz, Zertruemmerer, Ober-Madley), glasbenik, publicist (r. 2. 2. 1957, Škofja Loka). Oče Adolf, politolog, univerzitetni profesor, mati Jožica, r. Kragelj, profesorica slavistike.

V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji Ledina, kjer je 1977 matruriral. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1984 diplomiral iz filozofije in sociologije, se tam zaposlil (1986−92) in 1989 magistriral iz filozofije (Ključi za branje poznih del Walterja Benjamina, objavljeno 1991). 1993−99 je bil programski direktor na Zavodu za odprto družbo – Slovenija (Open Society Institute – Slovenia). Izpopolnjeval se je na univerzah v Konstanci (1991), Freiburgu (1992) in Heidelbergu (1993). Gostujoči raziskovalec je bil na Pratt Institute: Faculty for City and Regional Planning – Center for Urban Planning and Environment v New Yorku (1997). Od 2000 deluje kot samozaposleni ustvarjalec na področju kulture – skladatelj in instrumentalist.

Harmonike se je začel učiti na osnovni glasbeni šoli Franca Šturma (1967−70). Avtorsko-kreativno jo je začel raziskovati, dekonstruirati in problematizirati na nastopih z Markom Brecljem na YU Boom Rock festivalu v Hali Tivoli (1973), z Andrejem Trobentarjem v skupini 6 km/uro (1974), s skupinami Begnagrad v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja, nato na prehodu v devetdeseta leta z mednarodno skupino Nimal group (Jean-Maurice Rossel, Jean-Vincent Huguenin, Tom Cora, Pippin Barnett), v devetdesetih letih in na začetku novega tisočletja predvsem solistično ter v duetu z dunajskim harmonikarjem Ottom Lechnerjem (od 1995) in s skupino Bratko Bibič & The Madleys/Zmešani venčki (1995−2015). 1996 je postal soustanovni član mednarodnega harmonikarskega kvinteta Accordion Tribe v zasedbi Guy Klucevsek (ZDA), Otto Lechner (Avstrija), Maria Kalianemi (Finska) in Lars Hollmer (Švedska).

Od zgodnjih osemdesetih let 20. stoletja je nastopil v različnih zasedbah ter solistično v Evropi, Kanadi, ZDA in Indiji. Z izvajanjem lastnih skladb in skladb svojih soigralcev je mdr. nastopil v Chicago Symphony Orchestra Center (2002), Chicago Cultural Center (2002), Kultur und Kongress Zentrum Luzern (2006), Köln Philharmonie (2002), Knitting Factory New York (kot Bratko Bibič solo, 1998), Bruckner-Haus Linz (kot Accordion Tribe, 2002), Gene Siskel Chicago Film Center (kot Bratko Bibič & The Madleys, 2002), Wiener Konzerthaus – Mozartsaal (kot Accordion Tribe 2002, 2006, 2008), Palace of Arts Budimpešta (kot Accordion Tribe 2006), Bimhuis Amsterdam (kot Accordion Tribe, 2007), Town Hall New York (kot Bratko Bibič & The Madleys, 2008).

Sodeloval je tudi v različnih eksperimentalnih glasbenih in multimedialnih projektih, npr. z zasedbami Begnagrad (Francija, 1983), Nimal Group (Kanada, 1988, Francija, 1989), Accordion Tribe (Nemčija, 2002, Nizozemska, 2004), Bratko Bibič & The Madleys Quartet & Guy Klucevsek (New York City, ZDA, 2008).

Komponiral in izvajal je glasbo za eksperimentalne, izobraževalne, alternativne filmske produkcije (mdr. je kot soavtor filma in glasbe prispeval k filmu Francija Slaka Kras 88 (1982), z glasbo je opremil celovečerni igrani film Eva (1983), TV-film Bonboniera (1995). Njegova glasba je tudi v filmih: Gipfel der Genuesse : Das Hochplateau Luncanilor in Trnassilvanien (2008), Der geplatzte Traum – Die Sedruner und der Gottardtunnel (2010), Du wirst nicht der Gleiche sein ... (2015).

V koprodukciji s Slovensko kinoteko in Filmskih arhivom Slovenije je produciral trodelni filmski projekt »Na domačem Vrtu 1–3« (1999−2005), ki se je zaključil z izdajo DVD-ja.

2015 je zasnoval nastanek in praizvedbo nove glasbene interpretacije prvega sovjetskega avantgardnega zvočnega filma Dzige Vertova Entuziazem : Simfonija Donbasa (1931).

Sodeloval je v produkcijah prvega slovenskega ženskega gledališča Podjetje za proizvodnjo fikcije (1985−87) in prvega uličnega gledališča Ane Monro (konec osemdesetih let 20. stoletja), nadalje v predstavi Slovenec Slovenca gor postavi (2008), v interaktivni improvizaciji Neforma – ex Knap (2013), pred tem pa je bil z Johnom Zornom soavtor glasbe za prvo predstavo En Knap Razširi krila, slon nerodni (1993). Bil je avtor, izvajalec glasbe in plesalec v predstavi Potohodniki (1994) ter avtor in solo izvajalec glasbe za prispevek koreografa Charlesa Linehana k plesni predstavi Encore plesalnega dueta George Pipers's Dance (Saddler's Wells, London, 2006).

Čeprav je v mednarodnem prostoru prepoznaven kot izvajalec progresivnega rocka, rocka v opoziciji (Rock in Opposition) in jazza, je razvil izrazito individualen avtorski slog, ki zajema elemente kompleksne polimetričnosti in izrazite melodičnosti ter ga je sam v devetdesetih letih 20. stoletja poimenoval z »madleys« (mad + medley), »zmešani venčki«.

Bil je pobudnik in predsednik sveta Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (1998−2000), predsednik in član izvršnega odbora Študentskega kulturnega centra (ŠKUC) Ljubljana (1979−81) ter podpredsednik Zveze društev ŠKUC – Forum (1988−90). Različne funkcije je v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja opravljal tudi pri KUD France Prešeren.

1990−93 je bil predsednik izvršnega odbora društva Mreže za Metelkovo. Bil je član iniciativne skupine za prenovo Stare mestne elektrarne Ljubljana (1992) ter predsednik ekspertne skupine za alternativno in neodvisno kulturo pri Ministrstvu za kulturo RS (1994−95).

Album Bratko Bibič & The Madleys (of Bridko Bebič) (1995/96) je bil nominiran za nagrado nemške glasbene kritike 1996 v kategoriji World Music. Album Accordion Tribe (1998) je na lestvici World Music Charts Europe marca 1998 zasedel šesto mesto. CD Accordion Tribe Lunghorn Twist (2006) pa je bil 2006 na isti lestvici uvrščen na osmo mesto. Film Accordion Tribe je prejel priznanje za najboljši švicarski dokumentarec (2004), na mednarodnem festivalu v Wuerzburgu 2005 je prejel prvo nagrado občinstva.