Novi Slovenski biografski leksikon

BEŽAN, Marjan, arhitekt, urbanist (r. 2. 2. 1938, Murska Sobota). Oče Viljem, profesor, mati Albina, r. Bolko. Žena Nives Starc, arhitektka, sin Boris Bežan, arhitekt, sin Jaka Bežan, arhitekt.

Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti je 1956 študiral arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in 1965 diplomiral. 1965–76 je bil zaposlen na Urbanističnem inštitutu SR Slovenije, od 1991 do upokojitve 2001 pa na Mestni občini Ljubljana kot načelnik oddelka za urbanizem. 1975–79 je bil predsednik Zveze društev arhitektov Slovenije.

Vrhunec njegovega ustvarjanja predstavljajo dela, nastala v sodelovanju z Vladimirjem Bracom Mušičem, Nives Starc in drugimi v okviru projektantske skupine pri Urbanističnem inštitutu SRS. Med najpomembnejšimi sta ljubljanska stanovanjska soseska Ruski car, ki velja za enega najkvalitetnejših primerov visoke goste zazidave v slovenskem prostoru, in novi mestni predel Splita, stanovanjsko naselje Split III; Bežan je bil 1971–79 vodilni projektant izvedbe. Za sosesko Ruski car je značilna vključitev različnih stanovanjskih tipologij, zasnovanih v kombinaciji prefabricirane armiranobetonske in klasične gradnje, ter oblikovanje detajlov po merilu človeka. Pomembna je tudi premišljena umestitev soseske v prostor: dvignjena je nad nivo garaž (novost pri nas), vključuje poglede na okoliške dominante, njena silhueta pa sledi strukturi Kamniških Alp v ozadju.

Bežanova dela so predstavljala novost v slovenskem urbanizmu, pri čemer načrtovalska izhodišča temeljijo na strukturnem načelu zgoščene zazidave in težijo h kontinuirani zgostitvi stanovanjskega okolja. Pomembna je oživitev ulice kot vizualne in funkcionalne povezave bivalnega okolja oz. funkcionalne osi, na katero se organsko pripenja zgoščeno stavbno tkivo. Arhitekturno-urbanističnim sestavom je povrnjen mestotvorni pomen (npr. projekt za južni del Bratislave – Petržalka, nagrajen na mednarodnem natečaju 1967). V njegovem opusu izstopata še arhitekturno-urbanistično zasnova novega predela Kranja (vodilni projektant arhitekturne realizacije, 1978–90) in Alpski turistični center Bovec. Bežan se je uspešno udeleževal natečajev, mdr. je prejel prvo nagrado za projekt centra Velenja (1965) in drugo nagrado na jugoslovanskem natečaju za novi mestni predel Sarajeva (1980). Ukvarjal se je tudi z raziskavami bivalne kulture v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji in urbanističnih problemov mest v tranziciji.

Za svoje delo je prejel nagrado Jugoslovanskega zveznega inštituta za urbanizem 1969 in nagrado borbe 1981 (za urbanistično zasnovo Splita III).

Dela

Skupinske razstave

Novejša slovenska arhitektura, Ljubljana, 1968.
Slovenska likovna umetnost 1945 –1978, Ljubljana, 1979.
Pogledi na Ljubljano, Ljubljana, 2001.
Do roba in naprej : slovenska umetnost 1975 –1985, Ljubljana, 2003.
Slovenska arhitektura 20. stoletja, Ljubljana, 2004.
Nagrajeni elaborati za idejno rešitev za univerzo v Novem Mestu, Novo Mesto, 2005.
Ureditev območja tovarne Rog v Ljubljani, Ljubljana, 2008.

Viri in literatura

Arhiv Moderne galerije, Ljubljana.
ES.
Vladimir Braco Mušič: Urbanistična ureditev Splita 3, Sinteza, 18–19, 1970, 32.
Jelka Pirkovič-Kocbek: Izgradnja sodobnega Maribora : mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976, Ljubljana, 1982.
Peter Krečič: Architecture in former Yugoslavia : from the avant-garde to the postmodernism, Impossible histories : historical avant-gardes, neo-avant-gardes, and post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918 –1991, Cambridge, London, 2003, 332–373.
Do roba in naprej : slovenska umetnost 1975–1985, Ljubljana, 2003.
Stane Bernik: Slovenska arhitektura 20. stoletja, Ljubljana, 2004.
Docomomo Slovenija_100, Ljubljana, 2010 (= AB : Arhitektov bilten, 40, 2010, št. 185–187).
Višnja Kukoč, Jelena Borota: Split III, Unfinished modernisations : between utopia and pragmatism : architecture and urban planning in the former Yugoslavia and the successor states, Zagreb, 2012, 312–321.
Potočnik, Tina: Bežan, Marjan (1938–2017). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018340/#novi-slovenski-biografski-leksikon (13. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine