Betetto, Milan (1922–2007)

BETETTO, Milan, hokejist, dermatovenerolog, univerzitetni profesor (r. 22. 1. 1922, Ljubljana; u. 6. 7. 2007, Ljubljana). Oče Evgen, nogometaš, športni delavec, publicist, mati Iva, r. Petrič. Hči Nina Betetto, pravnica, vrhovna sodnica, očetov polbrat Julij Betetto, operni pevec, Irma Betetto, žena polstrica Julija, sestra telovadca in pravnika Leona Štuklja.

Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer je hodil na 1. realno gimnazijo. Kot aktivist OF je bil med vojno večkrat zaprt in na prisilnem delu v Nemčiji. Študij medicine je končal na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je 1948 in se po končanem stažu 1950 zaposlil na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve 1992. Izpopolnjeval se je na dermatoloških klinikah v Münchnu, Salzburgu in na Dunaju. 1964 je bil promoviran za doktorja znanosti z disertacijo Prispevek k problematiki rentgenskega obsevanja kože iz daljave. Od 1952 je predaval tudi na Medicinski fakulteti v Ljubljani, od 1964 kot docent, 1970 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, 1975 pa v naziv rednega profesorja.

Na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani je razvil dermatoonkologijo kot novo vejo dermatologije ter vodil oddelek za dermatoonkologijo in fototerapijo. Izpopolnil in razširil je rentgensko terapijo kožnih tumorjev. 1980 je ustanovil dermatokirurško ambulanto. Svojo aktinoterapevtsko dejavnost je razširil še na druga področja dermatologije. Na kliniki je ustanovil tudi fotografski laboratorij. Bil je dolgoletni predsednik dermatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva (SZD) in član takratne kancerološke sekcije SZD, Jugoslovanskega društva za radiološko zaščito in Združenja zdravnikov za športno medicino. Aktivno je sodeloval na številnih kongresih dermatovenerologov doma in v tujini, predvsem v Švici in Nemčiji. Predaval je tudi v Zagrebu v okviru podiplomskega študija in slušateljem Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani.

S hokejem na ledu se je začel ukvarjati že pred drugo svetovno vojno. Nekaj časa se je ukvarjal tudi z umetnostnim drsanjem (1939 jugoslovanski prvak). Vso svojo hokejsko kariero je bil član HK Ljubljana (1947 se je klub preimenoval v Triglav, 1962 pa v Olimpijo). Med svojo športno kariero je 1948 vodil prvo ambulanto za športnike v Ljubljani. Po koncu igralske kariere je v klubu opravljal različne funkcije in bil imenovan za častnega predsednika. Bil je pobudnik izgradnje prvih drsališč z umetnim ledom v Ljubljani.

1968–69 je s pomočjo mesta Ljubljane in nekaterih podjetij vodil akcijo 1.000 drsalk za pomoč Olimpijini hokejski šoli. Posvečal se je tudi športni publicistiki. 1990 je v samozaložbi izdal knjigo Hokej na ledu.

Za delo pri razvoju drsalnega in hokejskega športa v Sloveniji je 1966 prejel Bloudkovo plaketo. Za strokovno, znanstveno in organizacijsko delo je 1983 prejel odlikovanje red dela z zlatim vencem. Od 1993 je bil častni član nemškega dermatološkega združenja.