Bešter, Mara (1922–2010)

BEŠTER, Mara, ekonomistka, statističarka, političarka, univerzitetna profesorica (r. 16. 7. 1922, Kamnik; u. 31. 7. 2010, Ljubljana). Oče Alojz, ključavničar, sindikalni aktivist, po drugi svetovni vojni politični funkcionar, mati Marija, r. Ulčar.

Maturirala je 1941 na I. ženski gimnaziji v Ljubljani. Od spomladi 1942 je aktivno sodelovala v NOB in bila med vojno internirana v kaznilnici v Aichachu (Nemčija). 1945–46 je delovala kot poslanka slovenske ustavodajne skupščine in 1947–48 v ljubljanskem mestnem komiteju KPS. 1951 se je vpisala na Ekonomsko fakulteto (EF) Univerze v Ljubljani in diplomirala 1956. 1958–59 se je med pripravo doktorske disertacije osem mesecev izpopolnjevala v Oxfordu. Doktorsko disertacijo Pojem in pomen pokazateljev družbenega produkta v sodobni teoriji in praksi je zagovarjala 1960 in s tem postala prva doktorica znanosti, ki je doktorirala na EF. 1962 je v Oslu na Norveškem dva meseca študirala pri Ragnarju Frischu, utemeljitelju ekonometrije in prvem nobelovcu za ekonomijo (1969). 1965 je postala članica CK ZKS.

1956 se je zaposlila na ljubljanski ekonomski fakulteti kot asistentka pri predmetu Socialno ekonomska statistika. 1961 je postala docentka, 1966 izredna profesorica, 1965–67 je bila dekanja ljubljanske EF, od 1972 je bila redna profesorica statistike (predavala je do 1994).

1967–69 je bila poslanka zvezne skupščine. 1969 je postala članica ekonomskega sveta Jugoslavije, več mandatov je bila članica ekonomskega sveta Slovenije, ob koncu šestdesetih let 20. stoletja pa je ekonomskemu svetu Slovenije tudi predsedovala. 1982–90 je bila sodnica slovenskega ustavnega sodišča. 1990 se je upokojila.

Kot ekonomistka in statističarka je v slovenski prostor uvajala mednarodno primerljivo metodologijo izračunavanja bruto družbenega produkta in drugih statističnih kazalcev. Kot članica ekonomskih svetov Jugoslavije in Slovenije se je ukvarjala predvsem s smotrnostjo in kritiko neracionalnih investicij v nerazvitih republikah in pokrajinah nekdanje SFRJ ter tudi politično motiviranih investicijah v Sloveniji, denimo v velenjski elektrokemični kombinat (EKK), ki jo je vlada Staneta Kavčiča zaradi močnih strokovnih argumentov ustavila. Ukvarjala se je z ekonomskimi in socialnimi implikacijami reprodukcije prebivalstva in ekonomskim položajem žensk.

1986 je prejela zlato plaketo Univerze v Ljubljani in bila 1992 imenovana za zaslužno profesorico te univerze.