Beslič, Jože (1928–1999)

BESLIČ, Jože (Josip Beslić), športni delavec, športni pedagog, šolnik (r. 29. 5. 1928, Kakanj, BiH; u. 9. 5. 1999, Ljubljana). Oče Josip, rudar, mati Jelena, r. Protuđer.

Osnovno šolo je obiskoval v domačem Kaknju, kjer se je že kot otrok začel ukvarjati z nogometom. Po osvoboditvi je 1946–47 sodeloval v mladinskih delovnih brigadah (Brčko–Banovići, Šamac–Sarajevo, Novi Beograd). Zaradi prizadevnosti je dobil možnost pridobitve republiške (BiH) štipendije za šolanje v Sarajevu ali Ljubljani. 1947 se je vpisal v Srednjo šolo za fizkulturo v Ljubljani, ki jo je zaključil 1951. Odšel je v Dervento, kjer je ostal do 1955, nato se je vrnil v Slovenijo in se je zaposlil na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer je kot učitelj športne vzgoje deloval do 1963.

Na Vrhniki je bil dejaven tudi v društvenem športu; v nogometnem klubu Usnjar je bil uspešen srednji napadalec članskega moštva, do 1964 je bil načelnik telesnovzgojnega društva Partizan.

1956 se je vpisal na Višjo šolo za telesno kulturo v Ljubljani. Študiral je ob delu in na tej stopnji diplomiral 1961, že leto pozneje pa še na visokošolski stopnji, saj se je medtem višja šola preoblikovala v Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani. Po nekaj letih učiteljevanja se je 1963 kot svetovalec za šport zaposlil na ljubljanski območni enoti Zavoda za šolstvo RS, kjer je 1964 koncept šole v naravi zastavil kot svoj življenjski projekt. Bil je prvi športni pedagog v Sloveniji, ki je povezal strokovno plat telesne oz. športne vzgoje z zdravstvenim varstvom otrok. Upokojil se je 1986, vendar je dogajanje v šolstvu in športu pozorno spremljal še naprej. Šola v naravi je v prvih dveh desetletjih doživela velik razmah, z uveljavitvijo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja 1986 in zakona o osnovni šoli pa je postala del razširjenega obveznega osnovnošolskega programa. 2001 je Koncept šole v naravi sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, ki je postal eden od temeljev za izvedbo šole v naravi.

1965 je prejel državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem, 1973 pa Bloudkovo nagrado za uveljavitev koncepta šole v naravi v osnovni šoli. 1979 je dobil priznanje Zavoda za šolstvo RS.