Bernot, Natan (1931–2018)

BERNOT, Natan, kanuist, strojnik (r. 11. 8. 1931, Ljubljana). Oče Zvonimir, klasični filolog, novinar, politik, publicist, mati Iza, r. Prijatelj, novinarka. Žena Alenka Bernot, kanuistka, brat Dare Bernot, kanuist, agronom.

Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, nižjo gimnazijo pa na 1. državni moški realni gimnaziji v Ljubljani (1942–46). Šolanje je nadaljeval na srednji kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju, potem na zvezni Strojno-kmetijski šoli v Vinkovcih, leto dni pozneje na srednji tehniški strojni šoli v Beogradu in končal srednjo tehniško strojno šolo v Ljubljani (1947–49). Po maturi je študiral na ljubljanski Fakulteti za strojništvo (1951–58), kjer je 1958 diplomiral. 1961 je odšel na podiplomski študij v ZDA (Penn State University, State College v Pennsilvaniji), kjer se je specializiral v jedrski tehniki na področju prenosa toplote v nuklearnih reaktorjih. Med študijem je bil zaposlen kot projektant konstruktor v konstrukcijskem biroju Letalske zveze Slovenije (1949–53). 1957–68 je bil zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan kot raziskovalec, mdr. je vodil gradnjo jedrskega reaktorja TRIGA v Podgorici pri Ljubljani (1962–66). 1968 se je kot direktor zaposlil v Inženirskem biroju Elektroprojekt (IBE) v Ljubljani. 1968–2007 je v Svetovnem energetskem svetu (WEC) vodil komisijo za lokalne energetske sisteme in skupino srednjeevropskih držav članic WEC.

Kot predavatelj in raziskovalec je sodeloval z ICPE (International Center for Public Enterprises) in 1982 predsedoval konferenci ZN vladnih izvedencev za energetiko v Ženevi. 1979–74 je bil delegat v Gospodarskem zboru skupščine RS in predsednik odbora za družbeno ekonomske odnose. 1980–86 je bil predsednik Zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljana in poslanec v Zvezni skupščini SFRJ (1986–91), kjer je bil član odbora za proračun federacije. 1972–76 je bil predsednik Zveze strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije, 1978–82 pa predsednik Izobraževalne skupnosti Slovenije.

1951 se je navdušil za kajakaštvo na divjih vodah pod mentorstvom Branka Drovenika - Fune, posebno za kanu, ki ga do takrat na divjih vodah v Jugoslaviji še ni bilo. Devetkrat je bil v moškem kanuju dvosedu prvak Jugoslavije v spustu oz. slalomu (1953, 1954 in 1955 z Milošem Požarjem, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960 in 1962 pa z bratom Daretom). Z bratom Daretom sta 1963 na svetovnem prvenstvu v Špitalu (Avstrija) v slalomu osvojila srebrno kolajno.

V Jugoslaviji in ZDA se je ukvarjal tudi z načrtovanjem in gradnjo tekmovalnih kanujev za divje vode (lesenih in poliestrskih). Po njegovih načrtih so bili izdelani prvi kanuji iz poliestra v Jugoslaviji in ZDA. V njegovih kanujih enosedih so ameriški divjevodaši osvajali najvišja mesta na svetovnih prvenstvih, v dvosedežnih kanujih pa so bili med prvimi desetimi dvojicami na svetovnem prvenstvu 1963 v Avstriji kar štirje kanuji njegove konstrukcije.