Bernjak, Elizabeta (1947–)

BERNJAK, Elizabeta, jezikoslovka slovenistka, hungaristka (r. 27. 10. 1947, Gaberje/Gyertyános). Oče Jožef, kontrolor mleka, mati Katarina, r. Lebar.

Od 1962 je obiskovala učiteljišče v Murski Soboti in tam 1967 maturirala. Študirala je slovenski jezik in književnost ter nemški jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je 1973 diplomirala. Tu je 1990 magistrirala in 1998 doktorirala z disertacijo Jezikovnosistemski razlogi primanjkljaja v slovensko-madžarskem jezikovnem stiku. Strokovno izpopolnjevanje iz madžarskega jezika je opravila 1982–85 v Budimpešti.

Od 1972 je poučevala slovenščino in nemščino na Srednji kovinarski šoli v Lendavi. Kot lektorica za slovenski jezik je bila 1982–2013 zaposlena na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na današnji Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (prej Pedagoška akademija in zatem Pedagoška fakulteta). Dela in naloge lektorice za slovenski jezik je v tem času opravljala na Visoki učiteljski šoli Dániel Berzsenyi v Sombotelu (Szombathely), za tem na Visoki šoli Dániel Berzsenyi v Sombotelu, od 2004 kot gostujoča profesorica slovenskega jezika v univerzitetnem središču Savaria v Sombotelu (Savaria Egyetemi Központ).

V Sombotelu je organizirala več znanstvenih (mednarodni slavistični dnevi, 1991–2010) in strokovnih kulturnih srečanj ter dogodkov (Prešernov dan, 1982–2013, Slovenski dnevi v Sombotelu, 1986–2013, Interkulturni dnevi 1994 in 1996 ipd.). 2009–12 je bila glavna urednica multikulturne strokovne revije za družboslovje in leposlovje Lindua (izhaja v Lendavi) ter članica uredniškega odbora Studia Slavica Savariensia.

Raziskovalno se ukvarja z uporabno jezikoslovno tematiko s področja jezikovnega stika, in to od protistavnega preučevanja slovenske in madžarske slovnice in frazeologije do različnih vidikov slovensko-madžarske dvojezičnosti na obeh straneh slovensko-madžarske meje. Je avtorica madžarsko-slovenskega in slovensko-madžarskega slovarja (1995).

Njeno delo je tesno povezano z življenjem v dvojezičnem okolju na obeh straneh slovensko-madžarske meje, v slovenskem Porabju in na narodno mešanem območju Prekmurja. Kot lektorica za slovenski jezik je pomembno prispevala k vzgoji učiteljskega kadra za šole v slovenskem Porabju na Madžarskem. Madžarsko narodno skupnost je predstavlja kot članica več družbenopolitičnih ter strokovnih ustanov, in sicer v Svetu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, Svetu Madžarske samoupravne skupnosti Občine Lendava, Programskem svetu RTV Slovenija in njegovem Programskem odboru za RTV programe za madžarsko narodno skupnost. Je članica Sekcije za zamejske znanstvenike pri Madžarski akademiji znanosti in Pomurske akademsko znanstvene unije.

Je prejemnica zlatega odličja Ministrstva za prosveto Republike Madžarske za lektorsko delo ter za družbeno-prosvetno dejavnost (1986), spominske plakete Fran Miklošič za znanstvene dosežke na področju slavistike (2000), priznanja Občine Lendava za promocijo slovenskega jezika in kulture na Madžarskem (2009) in nagrade za manjšine Republike Madžarske za aktivno delo pri ohranjanju manjšinskega jezika in kulture (2009).