Bernik, Jože (1924–2011)

BERNIK, Jože (Jožef Bernik, Joseph M. Bernik), politik, pravnik (r. 13. 4. 1924, Puštal; u. 14. 10. 2011, Ljubljana). Oče Jožef, kmet, mati Marija, r. Kržišnik. Žena Marija Bevčar Bernik, zdravnica, univerzitetna profesorica.

V Ljubljani je 1943 maturiral na klasični gimnaziji. Septembra se je vpisal na ljubljansko pravno fakulteto, ki so jo po italijanski okupaciji zaprli. 1944 je kot pripravnik delal pri katoliškem dnevniku Slovenec . Ko to ni bilo več mogoče, se je kot civilist in uradnik priključil gorenjskemu domobranstvu. Januarja 1945 se je udeležil izobraževalnega tečaja, ki ga je organiziral Gestapo na Brdu pri Kranju. Kljub temu ga je konec februarja 1945 nemška oblast zaprla. Po dveh mesecih zapora je maja 1945 emigriral v tujino. Prek Avstrije ga je pot vodila sprva v Italijo, kjer je v Rimu študiral novinarstvo in pravo. Tam je bil med ustanovitelji društva Slovenskih katoliških akademikov v tujini, s pomočjo katerega je odšel še na študij ekonomije v Madrid. 1953 je v Združenih državah Amerike diplomiral iz mednarodne trgovine, 1960 pa doktoriral iz prava in se zaposlil v velikem farmacevtskem podjetju Abbott Laboratories v Chicagu, kjer je ostal do upokojitve 1989.

Po vrnitvi v Slovenijo je 1991 postal član Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in sprva kot svetovalec sodeloval v več vladnih delovnih skupinah. Bil je eden izmed pobudnikov in prvi podpredsednik, od 1994 do 2000 predsednik, nato pa častni predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. 1997 je s podporo SKD in Socialdemokratske stranke Slovenije kandidiral na volitvah za predsednika republike, kjer se je uvrstil na tretje mesto. 2000–04 je bil na listi Nove Slovenije (Bernik je bil tudi njen ustanovni član) izvoljen za poslanca v DZ RS. Dejaven je bil v več državnozborskih telesih (Ustavna komisija, Odbor za finance, Odbor za zunanjo politiko, Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu). Bil je tudi član in namestnik vodje slovenske delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope v Strasbourgu.

2004 je prejel zlati častni znak svobode RS za zasluge pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju ter razvoju demokracije v RS.