Bermež, Janez (1935–2020)

BERMEŽ, Janez, gledališki igralec (r. 18. 8. 1935, Vrhnika). Oče Janko (Ivan), trgovec, mati Alojzija, r. Škutelj, trgovka.

Na Vrhniki je zaključil osnovno šolo, nato pa najprej obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, kasneje se je prepisal na III. državno gimnazijo za Bežigradom in jo uspešno zaključil (1954). Po maturi je dva semestra (1954/55) študiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost je v letniku igralke in pedagoginje Mire Danilove 1962 absolviral študij dramske igre z vlogo Andreja v igri Iva Brnčiča Med štirimi stenami . Še isto leto je bil redno angažiran v SLG Celje, kjer je bil do upokojitve (2000) glavni igralec v mnogih predstavah. Do 2010 je občasno še nastopal v istem gledališču. Repertoar njegovih vlog, ki jih je odigral več kot 150, obsega dramsko literaturo od antične klasike do najsodobnejše slovenske in svetovne dramske literature, od tragedije do komedije, od farse do satire, od poetične drame do postdramskih besedil. Bil je eden najboljših in najvidnejših interpretov naslovnih in pomembnih vlog v klasični in sodobni slovenski ter svetovni literaturi v svoji generaciji. Bil je eden redkih slovenskih igralcev, ki so preigrali skoraj celoten dramski opus gledaliških del Ivana Cankarja; preigral jih je v svojem matičnem gledališču (SLG Celje), v vseh uprizoritvah pa je odigral posamezne naslovne like cankarjanskih karakterjev (Dacar, Poljanec, Župnik idr.). Zlasti pomemben je njegov igralski delež v konceptualnih in odrskih upodobitvah vlog v Cankarjevi dramatiki z uprizoritvenimi koncepti in sodobno poetiko režiserja Mileta Koruna.

Bermež je v svojih vlogah uspešno (po)ustvarjal zapleteno, s protislovji zaznamovano človekovo naravo, pri čemer je mojstrsko poudarjal tragikomičnost človekove usode. Igral je v delih Williama Shakespearja in Henrika Ibsena, v Molièrovi komediji in satirah Toneta Partljiča, izoblikoval je vloge v dramskih besedilih Samuela Becketta in Bertolta Brechta v delih slovenske sodobne in starejše dramatike; vrhunske in umetniško dovršene so bile njegove kreacije vlog predvsem v zasedbah vlog pri režijah Francija Križaja, Mileta Koruna, Dušana Jovanovića in Dušana Mlakarja, od devetdesetih let 20. stoletja pa Matjaža Zupančiča, Vinka Möderndorferja in Jerneja Lorencija. Izpostaviti velja naslednje njegove gledališke vloge: Jošt (Veronika Deseniška, 1970), Herman II. Celjski (Herman Celjski, 1993), Eneja Silvij Piccolomini (Herman Celjski, 1965), Šiba (Veleja, 1965), Karel (Norci, 1971), Dramaturg Palčič (Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka, 1976), 1. detektiv (Cvetje zla, 1967), Brazilec (Nemir, 1998), Svetozar Mitić (Prevzgoja srca, 1980), Receptor (Ubijalci muh, 1999). S posebno gracilnostjo je obvladoval komedijski repertoar celjskega gledališča (Dorant, Žlahtni meščan, 1981; Pl. Prasetnik, Zgrabite Sganarela, 1987; Argan, Namišljeni bolnik, 1992).

Opazne so bile tudi njegove filmske vloge, mdr.: Tone (Na klancu, 1971), komisar (Menuet za kitaro, 1980), dr. Vencelj (Deseti brat, 1982), kmet Medved (Moj ata socialistični kulak, 1987), stric Tone ( TV-nadaljevanka Strici so mi povedali in celovečerna TV-drama, 1983). Posebnost v Bermeževem filmskem ustvarjanju je njegova igrano-dokumentarna vloga v filmu Aufbiks (2006), ki obravnava dinamiko odnosov celjskih Slovencev in Nemcev v zadnji tretjini 19. in začetku 20. stoletja.

Prejel je študentsko Prešernovo nagrado za vlogo Komendnika (George Bernard Shaw: Don Juan v peklu, AGRFT, 1963), Borštnikovo nagrado za vlogo Poljanca v Lepi Vidi (1980), nagrado Prešernovega sklada za izjemne stvaritve v zadnjih dveh sezonah v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju (1983), nagrado Sklada Staneta Severja za vlogi Géronta in Gospoda pl. Prasetnika v Molièrovem triptihu Zgrabite Sganarela ter vlogo Johnatana J. Peachuma v Operi za tri groše (1988), nagrado Žlahtni komedijant na 2. dnevih komedije Celje za vlogo Arganta v Namišljenem bolniku (1993), zlati grb mesta Celje za vrhunske umetniške dosežke in življenjsko delo ter Borštnikov prstan (oboje 1998).