Berkopec, Josip (1911–1997)

BERKOPEC, Josip (Jože Berkopec, partizansko ime Mišel), generalmajor JLA (r. 25. 3. 1911, Rumanja vas; u. 31. 7. 1997, Ljubljana). Oče Jože, kmet, mati Uršula, r. Markovič.

1925 je končal šolanje na Obrtnonadaljevani šoli v Novem mestu. Kot čevljarski pomočnik je bil zaposlen pri obrtnikih v Sloveniji in na Hrvaškem. V Zagrebu je deloval v socialističnem sindikatu. 1937 je odšel kot prostovoljec v Španijo. Po končani državljanski vojni je prišel v francosko taborišče za pripadnike internacionalnih brigad, iz katerega je pobegnil in se julija 1941 kot borec pridružil partizanskemu odredu v Sisku. 1942 se je vrnil v Slovenijo in vključil v 2. grupo odredov. V njenem Kamniško-Savinjskem odredu je bil politični komisar Zasavskega bataljona in nato odreda. Ob ustanovitvi prve štajerske (Šlandrove) brigade julija 1943 je postal namestnik političnega komisarja, od septembra 1943 do marca 1944 je bil njen politični komisar. Za uspešno dejavnost Šlandrove brigade v začetku 1944 je štab IV. operativne cone posebej pohvalil tudi zasluge Berkopca, ki je nato v njem prevzel naloge operativnega oficirja. Na tej funkciji je sodeloval tudi pri pripravi velikih akcij Šlandrove brigade, pri organizaciji zavezniške letalske materialne pomoči ter vzdrževanju stikov s predstavniki sovjetske in angleške misije na Štajerskem.

1947 je končal šolanje na Višji tankovski šoli v Leningradu, 1949 na gimnaziji v Zagrebu in 1951 na Višji vojni akademiji v Beogradu. V JLA je bil komandant tankovske brigade in načelnik štaba Šolskega centra oklepnih enot, v državnem sekretariatu za ljudsko obrambo pa vodja administrativnega in personalnega oddelka. V čin generalmajorja je bil povišan 1961. Po upokojitvi je od 1964 živel v Ljubljani. Je nosilec Partizanske spomenice 1941, odlikovan je bil z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem.