Beránek, Jože (1913–1945)

BERÁNEK, Jože (Josip Beranek), ilustrator (r. 22. 6. 1913, Písková Lhota, Češka; u. spomladi 1945, neznano kje). Oče Jan, vojaški godbenik, mati Vilemina, r. Teplický.

Družina se je 1922 preselila v Zagreb, leto zatem pa v Ljubljano. Tam je 1930 končal meščansko šolo, 1935 pa je diplomiral na oddelku za gradbeništvo in arhitekturo tehnične srednje šole. Dobil je štipendijo za študij na visoki umetniški šoli v Pragi, ki pa ga je zaradi materine smrti po enem letu opustil. Kot tehnični risar in oblikovalec se je zaposlil v tovarni Saturnus v Ljubljani, v prostem času pa je risal ilustracije. 1941 je postal risar-ilustrator časnika Slovenec. Avgusta 1944 se je pridružil domobrancem in bil od jeseni do konca vojne risar v propagandnem oddelku Slovenskega domobranstva. Maja 1945 je bil aretiran in odpeljan v zbirno delovno taborišče Šentvid, kjer je za njim izginila vsaka sled.

Beránek je bil likovni samouk. Znanje si je nabiral s pomočjo reprodukcij in slikanic ter s prerisovanjem različnih ilustracij; po nasvete in korekture je občasno zahajal k Božidarju Jakcu, 1944 pa je obiskoval privatno risarsko šolo Franceta Goršeta. Zgledoval se je po sodobni evropski in ameriški ilustraciji. Izvrstno je obvladal različne načine risbe od realizma do karikaturnega preoblikovanja anatomije. Najpogosteje je uporabljal črtno risbo, ki jo je po potrebi dopolnjeval s črtnim rastrom, teksturami in črno-belimi kontrasti. Z risbo mu je uspelo doseči življenjsko prepričljivost in dinamičnost motivov in junakov.

Z naslovnicami in ilustracijami je opremljal zbirko Slovenčeva knjižnica, za katero je 1942–44 ilustriral devet del mladinskega pisatelja Jožeta Tomažiča; nekatera so najprej izšla kot podlistek v Slovenskem domu. Narisal je ilustracije za povest Rada Murnika Matajev Matija, ki je izhajala 1941–42 v tedniku Domoljub, njegove ilustracije so objavljene tudi v Slovenčevem koledarju za 1942 in 1944. Za najbolj znano Beránekovo delo velja roman v slikah Quo vadis (po romanu Henryka Sienkiewicza ga je priredil Edvard Traven). Slikanica s 420 podobami, delno narisanimi pod vplivom Harolda Fosterja, je izhajala 1943 v Slovencu in bila ponatisnjena v samostojni izdaji. V ilustracijah so vidni vplivi ameriškega stripa (Walt Disney) in risanega filma. Za štirinajstdnevnik Slovensko domobranstvo je risal propagandne realistične risbe in satirične ilustracije, pripravljal je tudi domobranske plakate.