Bečirović, Sani (1981–)

BEČIROVIĆ, Sani, košarkar (r. 19. 5. 1981, Maribor). Oče Mehmed (Memi) Bečirović, živilski tehnik, košarkarski trener, mati Šadija Bečirović, r. Ismaili.

Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici (1988–96), srednješolsko izobraževanje je začel na 2. gimnaziji v Mariboru (1996), šolanje pa nadaljeval na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje (1997–2000). Pri osemnajstih letih se je začel profesionalno ukvarjati s košarko.

Pred sezono 1996/97 se je pridružil košarkarski ekipi Maribor Ovni, leto dni pozneje pa je prestopil h klubu Pivovarna Laško, ki jo je vodil Aleš Pipan. Pod njegovim vodstvom je hitro napredoval, zato ga je kot enega največjih talentov slovenske košarke v Union Olimpijo povabil trener Zmago Sagadin. V prvi sezoni v Ljubljani je bil predvsem menjava branilcema Juriju Zdovcu in Šarunasu Jasikevičiusu. Ko sta Zdovc in Jasikevičius odšla, je prevzel vodilno vlogo v ekipi in bil v sezoni 2000/01 s povprečjem 20,7 točke eden najboljših strelcev in igralcev v evroligi. Po odlični sezoni je prestopil v Kinder iz Bologne, ki ga je po dveh letih zaradi finančnih težav kluba zapustil. Vrnil se je v Slovenijo, tokrat v Krko, vendar jo je po težavah s kolenom zapustil. V sezoni 2003/04 skoraj ni igral, 2003 ga je na naboru lige NBA izbral klub Denver Nugets, vendar v ZDA nikoli ni odšel. Po poškodbi se je za dve leti preselil v Italijo (Varese 2004/05, Virtus Bologna 2005/06) ter v sezoni 2006/07 odšel v atenski Panathinaikos, kjer je pod vodstvom Željka Obradovića doživel svoje največje uspehe v klubski košarki. Dvakrat je bil z ekipo prvak Grčije, grški pokalni prvak, 2007 pa še prvi v evroligi. Z odličnimi igrami je v sezoni 2008/09 nadaljeval tudi pri Lottomatici Romi in bil 2009 najbolj koristni igralec prvega dela evrolige. Septembra 2009 se je vrnil v Union Olimpijo, vendar je v njej ostal le do januarja 2010, ko se je spet preselil v Italijo, v Armani Jeans Milano. Sezono 2010/11 je začel v turškem Türk Telekomu, toda sredi sezone je sprejel ponudbo CSKA iz Moskve, s katero je osvojil naslov ruskega prvaka. Avgusta 2011 je na vabilo Aleksandra Đorđevića odšel v Benetton iz Trevisa, kjer je igral v sezoni 2011/12. V sezoni 2012/13 je igral pri ekipi Petrochimi Bandar Imam v Iranu, se vrnil v Italijo k ekipi Sassari ter nekaj mesecev igral še za drugo iransko ekipo Foolad Mahan Isfahan. V sezoni 2013/14 je s Krko osvojil naslov slovenskega prvaka, sezono 2014/15 pa je začel v Forliju, a se je sredi sezone preselil v Piacentino. 2015 je zaključil profesionalno pot košarkarja in se zaposlil kot pomočnik trenerja v grškem klubu Panathinaikos.

Za slovensko člansko reprezentanco je prvič zaigral 1998 proti Slovaški v kvalifikacijah za EP 1999 in do 2010 zanjo odigral sedeminpetdeset tekem, na katerih je dosegel 551 točk. Igral je na dveh svetovnih prvenstvih (2006, 2010), treh evropskih prvenstvih (1999, 2001, 2005) ter na kvalifikacijah za OI 2008. Na mladinskem EP v Varni (Bolgarija) 1998 je bil najbolj koristni igralec turnirja (MVP), kar mu je uspelo tudi dve leti pozneje na EP do dvajset let, ko je s Slovenijo postal evropski prvak.