Benedik, Martin (1910–1999)

BENEDIK, Martin, partizanski zdravnik, kirurg, univerzitetni profesor (r. 11. 11. 1910, Kranj; u. 23. 3. 1999, Ljubljana). Oče Franc, gostilničar, mati Neža, r. Rozman, gostilničarka. Žena Majda Kmet Benedik, pediatrinja, univerzitetna profesorica.

Medicino je študiral v Ljubljani in Gradcu, kjer je promoviral 1934. V Zagrebu se je specializiral za kirurgijo (1936–40), 1941 se je zaposlil na kirurški kliniki in se istega leta vključil v NOB. Junija 1942 je bil zajet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Gonars v Italiji. Kmalu je bil izpuščen, verjetno na intervencijo dekana Medicinske fakultete Božidarja Lavriča. Oktobra istega leta je bil obsojen na štiri leta zapora zaradi sodelovanja z odporniškim gibanjem. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli je podpisal dekret, ki je Benediku za vselej prepovedal opravljanje zdravniškega poklica. Odpeljali so ga v zapore v Trento (Italija), po italijanski kapitulaciji pa se je vrnil v Ljubljano. Septembra 1944 se je pridružil partizanom in v Kočevskem Rogu prevzel vodstvo v postojanki. Nekaj časa je bil strokovni nadzornik Vzhodnega odseka postojank Slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice. V času oblikovanja slovenske partizanske sanitete je njegov prihod pomenil pomembno prelomnico. Od novembra 1944 do konca vojne je vodil kirurško ekipo XV. divizije in nato VII. korpusa.

1948 je postal docent za kirurgijo na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani. Na Švedskem, Norveškem in v Angliji je opravil specializacijo iz torakalne kirurgije (1948–49). 1951 je uvedel kirurško delo v bolnišnici za pljučno tuberkulozo v Topolšici in 1961 postal vodja pljučne kirurgije v golniški bolnišnici, ki se je iz protituberkulozne ustanove postopoma preoblikovala v pljučno bolnišnico. 1962 je bil imenovan za izrednega in 1968 za rednega profesorja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. 1964–73 je bil predstojnik Kirurške klinike Kliničnih bolnic v Ljubljani. Ko se je slednja 1973 ob vselitvi v novo stavbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana razdelila na posamezne klinike, je do upokojitve 1980 vodil njeno Kliniko za torakalno kirurgijo. S sodelavci je organiziral letne tečaje – Kirurške dneve, namenjene zdravnikom splošne medicine.

Postal je častni član fiziopnevmološke sekcije (1972) in častni član anesteziološke sekcije (1974) Slovenskega zdravniškega društva, 1980 je prejel red zaslug za narod z zlato zvezdo, častni član Slovenskega zdravniškega društva in Združenja kirurgov Jugoslavije je postal 1984.