Belec, Borut (1931–2022)

BELEC, Borut, geograf (r. 13. 1. 1931, Maribor). Oče Janko, učitelj, mati Zora, r. From, učiteljica.

Mladostna leta je preživel v Ljutomeru, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po opravljeni maturi 1950 se je vpisal na Prirodoslovno-matematično-filozofsko fakulteto, kjer je študiral geografijo in 1955 diplomiral. 1956‒59 je poučeval geografijo na klasični gimnaziji v Mariboru, 1959‒60 na tamkajšnji Osnovni šoli Bojana Ilicha, 1960‒62 pa je bil kustos v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. 1961 je postal pogodbeni profesor takrat ustanovljene Pedagoške akademije v Mariboru, kjer je bil redno zaposlen od 1963 do upokojitve 2000 (od 1986 Pedagoška fakulteta). Več kot trideset let je predaval tudi na Višji/Visoki ekonomsko-komercialni šoli oz. Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. 1965 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z zagovorom disertacije Agrarna geografija Ljutomersko-Ormoških goric. 1967 je bil tam izvoljen v naziv docenta, 1974 v izrednega profesorja, 1977 pa v naziv rednega profesorja. Na matični ustanovi je bil večkrat predstojnik katedre za geografijo ter oddelka za geografijo in zgodovino.

1971‒73 je bil namestnik predstojnika Združenja mariborskih visokošolskih zavodov, 1973‒75 dekan Pedagoške akademije, tu tudi 1976‒86 predstojnik Raziskovalnega inštituta; 1986‒87 prodekan za raziskovalno dejavnost ter 1987‒88 dekan Pedagoške fakultete. Deloval je tudi v Geografskem društvu Maribor in Geografskem društvu Slovenije oziroma Zvezi geografskih društev Slovenije.

Bil je nosilec različnih predmetov s področij fizične, družbene in regionalne geografije, med njimi geomorfologije, klimatogeografije, ekonomske geografije, regionalne geografije sveta in geografije Slovenije.

V zgodnjem raziskovalnem obdobju se je posvečal geomorfološkemu razvoju obpanonske terciarne pokrajine, predvsem Slovenskih goric in Haloz, ter kvartarne ravnine ob Dravi. S svojimi socialnogeografskimi raziskavami vinorodnih Slovenskih goric in raziskavami posebnih kmetijskih kultur (vinogradništva, sadjarstva in hmeljarstva) je pomembno prispeval k razvoju slovenske socialne in agrarne geografije. Ukvarjal se je tudi s tipologijo kmetijske pokrajine in podeželja nasploh, nerazvitostjo severovzhodne Slovenije, zemljiško razdrobljenostjo, zemljiškim dvolastništvom, melioracijami in komasacijami, demografijo, obmejnostjo, slovensko manjšino v Porabju, prometom kot onesnaževalcem okolja ter regionalno geografijo. V okviru slednje je prispeval zapise v monografiji Slovenija ‒ pokrajine in ljudje ter monografiji o partnerskih mestih Maribor in Marburg (an der Lahn).

Pripomogel je k mednarodni uveljavitvi slovenske geografije. Deloval je v različnih delovnih telesih Mednarodne geografske zveze (International Geographical Union, IGU), v njenih komisijah za trajnostne ruralne sisteme (Commission on the Sustainability of Rural Systems) in spreminjanje ruralnih sistemov (Commission on Changing Rural Systems) ter njeni podkomisiji za gorska območja in območja v visokih zemljepisnih širinah (Subcommission on Highlands and High-Latitude Zones).

Izpopolnjeval se je na geografskih inštitutih v Frankfurtu ob Majni, Marburgu in Bayreuthu. Poleg naštetih inštitucij je sodeloval še z geografskimi inštituti univerz v Münchnu, Augsburgu, Bratislavi, Pécsu, Gradcu in Zagrebu, pa tudi z Visoko učiteljsko šolo v Sombotelu in Poljsko akademijo znanosti v Varšavi. Sodeloval je tudi z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in Inštitutom za geografijo Univerze v Ljubljani, v okviru katerega je opravil velik del svojih raziskav.

Za svoje delo je 1954 prejel Prešernovo nagrado za študente Univerze v Ljubljani, 1962 nagrado Sklada Štefana Kovača, 1975 red dela s srebrnim vencem, 1990 zlato plaketo Pedagoške akademije in srebrno plaketo Univerze v Mariboru, 1982 nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1990 zlato plaketo Univerze v Mariboru in 2011 častno priznanje Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Ob upokojitvi 2000 mu je Univerza v Mariboru podelila naslov zaslužnega profesorja. 1997 mu je Zveza geografskih društev Slovenije podelila Melikovo priznanje, od 2003 je častni član Zveze geografov Slovenije in od 2006 Društva geografov Pomurja.