Bedjanič, Peter (1933–2020)

BEDJANIČ, Peter, glasbeni urednik, baritonist, glasbeni publicist (r. 31. 10. 1933, Maribor). Oče Milko, internist, infektolog, univerzitetni profesor, akademik, mati Hermina, r. Goll, ekonomistka, pred drugo svetovno vojno solastnica rafinerije Motoroil. Ded Martin Bedjanič, kasični filolog, šolnik, stric Vratislav Bedjanič, elektrotehnik, univerzitetni profesor, sestra Olga Bedjanič, igralka.

Po četrtem razredu osnovne šole v Mariboru je 1944 v Mariboru začel obiskovati tudi gimnazijo. 1947 se je družina preselila v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji in 1952 maturiral. Posvetil se je glasbi, 1952–56 se je šolal na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nato je 1956 nadaljeval študij solopetja na Akademiji za glasbo pri Juliju Betettu (diploma 1960). 1953–57 je bil inspicient v Operi SNG v Ljubljani, marca 1957 se je zaposlil na Radiu Ljubljana (kasneje Radio Slovenija), kjer je kot urednik za operno glasbo ostal do upokojitve 1992. 1994 je bil med ustanovitelji Društva Rihard Wagner Ljubljana, ki si mdr. prizadeva popularizirati operno (in simfonično) glasbo predvsem med mlajšimi generacijami. Kot dolgoletni urednik je pripravljal oddaje z operno glasbo, med katerimi so bili tudi posebni cikli, posvečeni posameznim opernim skladateljem kot npr. Wolfgangu Amadeusu Mozartu, Gioaccinu Rossiniju, Gaetanu Donizettiju in Richardu Wagnerju; zanje je prispeval obsežnejše komentarje. Organiziral je snemanja skoraj sto različnih oper, katerih posnetki se hranijo v mediateki Radia Slovenija. Udejstvoval se je tudi kot pevec (baritonist); mnogo let je pel v Komornem zboru RTV, v Koroškem akademskem zboru, 1978–96 je bil član Slovenskega okteta. Za Radio Slovenija je posnel nekaj samospevov in sodeloval v posnetkih oper Doktor in apotekar Carla Dittersa von Dittersdorfa ter Ženitna menica Gioacchina Rossinija.

Dejaven je bil tudi kot glasbeni publicist. Kot pisec je sodeloval pri Slovenskem gledališkem leksikonu, Poskusnih geslih za novi Slovenski biografski leksikon, Enciklopediji Slovenije in Leksikonu jugoslavenske muzike; pisal je koncertne komentarje in prevajal, mdr. je iz nemščine prevedel (2000) knjigo Laboratorium Vinka Globokarja. Za svoje uredniško in publicistično delo je 2009 prejel Jurčičevo nagrado.