Baxa, Simon (okoli 1720–1760)

Je avtor italijanskega prevoda slovenske ljudske pripovedne pesmi Pegam in Lambergar, ki ga je zapisal interlinearno hkrati z najstarejšim znanim prepisom slovenskega originala.

★

okoli 1720

Lindar, Hrvaška

†

1760

Dunaj, Avstrija

Imena

ime:

Baxa Simon
ime:

Bakša Simon

Poklici ali dejavnosti

duhovnik

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi1017360" corresp="nsb-text.xml#nsb00322" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017360/</idno>
          <sex value="1"/>
          <trait type="noble"/>
          <persName>
            <forename>Simon</forename>
            <surname>Baxa</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Simon</forename>
            <surname>Bakša</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#duhovnik"/>
          <note>Je avtor italijanskega prevoda slovenske ljudske pripovedne pesmi Pegam in
      Lambergar, ki ga je zapisal interlinearno hkrati z najstarejšim znanim prepisom
      slovenskega originala.</note>
          <birth>
            <date type="around" when="1720">ok. 1720</date>
            <placeName>
              <settlement>Lindar</settlement>
              <country>Hrvaška</country>
              <geo>45.2338687 13.9629801</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1760">1760</date>
            <placeName>
              <settlement>Dunaj</settlement>
              <settlement xml:lang="de">Wien</settlement>
              <country>Avstrija</country>
              <geo>48.2081743 16.3738189</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Novi Slovenski biografski leksikon

BAXA [Bakša], Simon, duhovnik (r. okoli 1720, Lindar, Istra, Hrvaška; u. 1760, Dunaj, Avstrija).

Izhajal je iz lindarske patricijske družine. Nižje duhovniške redove je prejel v Lindarju 1743, višje pa 1747 ali 1748. Od 1757 je živel na Dunaju v hiši markiza Giovannija Antonia Turinettija di Prierja, lastnika Pazinskega gospostva. Podpisan je pod italijanskim prevodom slovenske ljudske pripovedne pesmi Pegam in Lambergar, ki je hranjen skupaj s slovenskim (»kranjskim«) besedilom ter latinskim in nemškim prevodom. Gre za najstarejšo znano rokopisno različico pesmi, prepisano 1758–59. To je edina pristna varianta, v kateri se omenja Lambergarjevo krstno ime (Krištof). Rokopis je bil najden 1993 v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in objavljen v Književnih listih časnika Delo. Tekstološko razčlembo najdene različice sta podala folklorista Zmaga Kumer in Milko Matičetov, medtem ko je Francka Benedik prispevala dialektološko analizo besedila.

Viri in literatura

Steiermarkische Landesarchiv v Gradcu, Familienarchive des Hauses Lamberg und verwandter Geschlechter. 6. Stammsage.

Osebni arhiv avtorja gesla.

Silvo Torkar: Najstarejša varianta Pegama in Lambergarja?, Delo, 25. 2. 1993.

Zmaga Kumer: Še enkrat o najstarejši varianti Pegama in Lambergarja, Delo, 4. 3. 1993.

Milko Matičetov: Pegam in Lambergar v tretje, Delo, 11. 3. 1993.

Francka Benedik: Nova varianta Pegama in Lambergarja, Slavistična revija, 41, 1993, 535–542.

Ivan Bartolić: Lindar gledan s crkvene strane, Lindarski zbornik, Pazin, 1996, 86.

Silvo Torkar: Kdaj je živel prevajalec Simon Baxa? Pegam in Lambergar – osem let pozneje, Delo, 18. 4. 2001.

Kratice in krajšave

Silvo Torkar

Torkar, Silvo: Baxa, Simon (okoli 1720–1760). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017360/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Baxa, Simon (okoli 1720–1760)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Baxa, Simon (okoli 1720–1760)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Novi Slovenski biografski leksikon

Viri in literatura

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine