Bavdek, Dušan (1971–)

BAVDEK, Dušan, skladatelj (r. 17. 7. 1971, Kranj). Oče Dušan, zdravnik, poslanec , mati Mojca, r. Bunc, učiteljica. Ded Stanko Bunc, slavist, ded Dušan Pavel Bavdek, šolnik, ravnatelj, stric Srdan Bavdek, veterinar.

1985–89 je vzporedno obiskoval Gimnazijo Kranj in teoretski oddelek Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Kompozicijo (sprva je študiral še dirigiranje, vendar je študij kasneje opustil) je študiral pri Alojzu Srebotnjaku na ljubljanski Akademiji za glasbo (AG), kjer je 1994 diplomiral in 2000 zaključil podiplomski študij pri Marijanu Gabrijelčiču in Danijelu Danetu Škerlu. Izpopolnjeval se je pri Jánosu Vajdi (1996, v okviru Internationalle Sommerakademie »Prag - Wien - Budapest«) in Helmutu Lachenmannu (1998, na mojstrskem tečaju v okviru Centre ACHANTES v Villeneuve-lez-Avignon).

Po študiju je 1994–2003 učil glasbeno teorijo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, 2002 pa je kot docent za glasbeno teoretične predmete pričel predavati harmonijo in solfeggio na AG v Ljubljani, kjer je 2009 postal še docent za kompozicijo. Od 2012 je predstojnik oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo na AG. Glasbeno-teoretične predmete je 2004–07 predaval tudi na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči predavatelj je predaval na Univerzi Mozarteum v Salzburgu (2011 in 2014), na Univerzi Georgea Washingtona v Washingtonu (2013), na Akademiji za glasbo Ferenca Liszta v Budimpešti (2014), na islandski akademiji umetnosti v Reykjaviku (2014) in na Glasbeni akademiji Univerze v Zagrebu (2014–15). Dejaven je tudi v različnih organizacijah. 1997–2004 je bil član upravnega odbora SAZAS, od 2009 pa je član upravnega odbora Evropskega skladateljskega foruma. Pomembno vlogo ima v vodstvenih strukturah Društva slovenskih skladateljev (DSS): od 1996 član upravnega odbora, 1998–2000 tajnik, 2010–12 glavni urednik Edicij DSS. 1999–2003 je bil generalni sekretar Svetovnih glasbenih dnevov – Slovenija 2003. Bavdkove kompozicije so izvedli osrednji slovenski poustvarjalci in koncertni prireditelji (Orkester Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV Slovenija, Godalni kvartet Tartini, Slovenski komorni zbor), njegovo glasbo so izvajali tudi v tujini (izbor skladbe na Svetovnih glasbenih dnevih v Hong Kongu 2007 in Sydneju 2010, izbrana skladba pri projektu Šest celin na Nizozemskem 2005). 1994 je bila njegova skladba Knjiga slik uvrščena na seznam priporočenih del Mednarodne skladateljske tribune Rostrum v Parizu.

Je vsestranski skladatelj vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih del. Kot skladatelj je razpet med tradicionalnimi kompozicijskimi tehnikami in modernističnimi izkušnjami 20. stoletja. V razpetosti med sodobnim in preteklim daje prednost slednjemu, vendar vzpostavlja do preteklosti reflektivni odnos. To nakazujejo že naslovi nekaterih del: v skladbi Hoquetus I & Hoquetus II (2005) se namenoma poslužuje srednjeveške kompozicijske tehnike, ki pa jo druži z neoklasicisitčnimi, neobraočnimi in celo romantičnimi elementi; Obarvani drobci časa (2006) so namenjeni zgodovinskim glasbilom. V prvi polovici devetdesetih letih 20. stoletja je bil bolj drzno zavezan poudarjenemu ekspresionizmu (Knjiga slik, 1991), v dela so vdirali celo drobci aleatoričnih postopkov, kasneje pa se je vse bolj spogledoval s polistilizmom postmoderne (Godalni kvartet št. 1, 1996), tekočim neoklasicizmom (Capricceto, 1997) in nekonfliktnemu združevanju predmodernih, modernih in postmodernih paradigem (Koncert za flavto in orkester, 2010).