Batič, Milena (1930–2015)

BATIČ, Milena (rojstno ime Milena Bonča; psevdonim Rada Noč), mladinska pesnica in dramatičarka (r. 2. 8. 1930, Krško; u. 27. 3. 2015, Maribor). Oče Leopold Bonča, učitelj, mati Marija, r. Kunej, učiteljica. Mož Velimir Batič, predmetni učitelj in publicist (poroka 1959).

Do okupacije je s starši živela v Sevnici, kjer je obiskovala osnovno šolo. 1941 so bili pregnani v Ljubljansko pokrajino, kjer so prebivali v raznih krajih, po vojni so se vrnili v Sevnico. Nižjo gimnazijo je obiskovala v Celju, v Ljubljani učiteljišče 1947–51, nato je od 1953 študirala slovenski, hrvaški in srbski jezik na Višji pedagoški šoli v Ljubljani (diploma 1956). Učila je 1951–53 na Ledini pri Sevnici, 1956–59 na nižji gimnaziji v Leskovcu pri Krškem, nato do upokojitve 1990 na osnovni šoli Slavka Šlandra (zdaj Franceta Prešerna) v Mariboru.

Pesmi je najprej objavljala v Mladinski reviji (Ljubljana, 1947/48), Novih obzorjih (Maribor), Razgledih (Trst; vse z dekliškim priimkom) in Svitu (Ljubljana; s psevdonimom Rada Noč). Od 1962 je pisala za otroke in objavljala v mladinskih listih in prilogah (npr.: Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Najdihojca, Mlada njiva, Pionir, Mladi rod, Galeb in Cicido). Nekatere je zbrala v knjigi Pravljica za malo kurirko. V njej so pretresljive pesmi v razdelku Beli otroški vozički (I–X); posvečene so otrokom, ki so jih v nemškem taborišču v otroških vozičkih peljali v smrt. Motivno spominjajo na nekatere pesmi Nelly Sachs, ki so bile posvečene v taborišču umrlim otrokom. Otroško poezijo in odrske prizore (najpogosteje v verzih) za šolske prireditve ob različnih dogodkih, predvsem ob državnih praznikih, je zbrala v enajstih knjigah. Posamezne pesmi so bile vključene v izbore slovenske mladinske poezije (npr.: Sončne statve, Ljubljana, 1970; Tiho, tiho, dete spi, Ljubljana, 2004, uspavanke), bile so tudi prevedene in uglasbene. Več jih je bilo nagrajenih na Festivalu Kurirček (1964–66, 1977, 1980, 1983, 1987).