Batič, Franc (1948–)

BATIČ, Franc, biolog, botanik, lihenolog, univerzitetni profesor (r. 27. 9. 1948, Gornji Dolič). Oče Rafael, kmet, mati Frančiška, r. Pritržnik.

Gimnazijo je obiskoval na Ravnah na Koroškem, kjer je 1967 maturiral. Študiral je biologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (BF UL), kjer je 1972 diplomiral. Strokovno se je 1971–72 izpopolnjeval na Univerzi v Turkuju na Finskem. Doktoriral je 1984 na BF UL z disertacijo Ekologija fotosinteze pri bodiki (Ilex aquifolium L.). Po študiju je bil 1972–83 zaposlen na Inštitutu za biologijo Univerze v Ljubljani (zdaj Nacionalni inštitut za biologijo). 1983–86 je bil zaposlen na Oddelku za biologijo BF UL (od 1985 kot docent), 1986–92 je bil zaposlen na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije (zdaj Gozdarski inštitut Slovenije), kjer je bil vodja oddelka za gozdno biologijo. Na Oddelku za agronomijo BF UL se je redno zaposlil 1992, kjer je še v istem letu postal predstojnik Katedre za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko ter pomembno prispeval k njeni kadrovski in infrastrukturni prenovi. Naziv izredni profesor je pridobil 1991, redni profesor pa 1996 (za področji botanika in ekologija). 1994 je postal namestnik predstojnika Oddelka za agronomijo BF UL, oddelek je v obdobju 1996–2002 vodil kot predstojnik, od 1998 pa je bil prodekan BF za področje agronomije. Bil je predstavnik Slovenije v delovni skupini za učinke Konvencije o prekomejnem razširjanju onesnaženega zraka, koordinator progama ICP-Vegetacija (združen program raziskav vpliva zračnih onesnažil in drugih stresov na kmetijske kulture in polnaravno vegetacijo) v Sloveniji in predstavnik Slovenije v evropskih komisijah za standardizacijo monitoringa učinkov onesnaženega zraka z višjimi rastlinami in lišaji. Je koordinator programa Sokrates/Erasmus na Oddelku za agronomijo BF UL. V tem okviru je sodeloval z univerzami v Angliji (Cambridge), Nemčiji (München, Duisburg-Essen, Cottbus), Avstriji (Gradec, Dunaj). Aktivno sodeluje v številnih strokovnih društvih: Društvom biologov Slovenije, Zvezo gozdarskih društev Slovenije, Mednarodno zvezo lihenologov, Britanskim lišajskim združenjem, delovno skupino za mahove in lišaje Srednje Evrope idr.

Pri reviji Acta agriculturae Slovenica je od 2011 glavni in odgovorni urednik. Bil je pobudnik, soavtor in urednik Botaničnega terminološkega slovarja (izšel 2011 pri ZRC SAZU).

V svojem začetnem raziskovalnem obdobju je sodeloval pri ekoloških raziskavah ekstremnih biotopov – mrazišč, visokih barij, vhodov v kraške jame. Pozneje se je ob pripravi disertacije usmeril v meritve fotosinteze s pomočjo infrardeče plinske kromatografije, metode, ki pred tem v Sloveniji ni bila znana. Vzporedno je preučeval lišaje in ustvaril v sodelovanju z avstrijskimi in nemškimi lihenologi obsežno referenčno zbirko lišajev, ki je del herbarija Univerze v Ljubljani. Najbolj obsežno je raziskoval vplive onesnaženega zraka na rastline, sprva na epifitske lišaje, kasneje na drevesne in druge vrste in gozdne sestoje s poudarkom na biokemičnih in fizioloških kazalcih stresa. V zadnjem obdobju preučuje učinke troposferskega ozona na kmetijske rastline in travišča ter ugotavlja vplive povečanih koncentracij ogljikovega dioksida in dušikovih spojin na rastline in analitično spremlja razvoj vegetacije zaradi sprememb v rabi tal in klimatskih sprememb.

2006 je dobil priznanje BF UL za pedagoško, raziskovalno in organizacijsko delo, 2012 mu je Univerza v Ljubljani podelila zlato plaketo, 2013 je prejel Jesenkovo nagrado za življenjsko delo.