Baš, Meta (1876–1959)

BAŠ, Meta, igralka (r. 3. 10. 1876, Celje; u. 26. 2. 1959, Celje). Oče Lovro, notar, časnikar, mati Ida, r. Miheljak. Materina sestrična Alma Karlin, pisateljica in popotnica.

Meščansko šolo je končala v Celju, nato na Dunaju študirala pedagogiko, nemščino in francoščino. To je poglabljala še v Parizu, v Londonu pa angleščino. Povsod je obiskovala gledališča, zlasti še dvorno gledališče na Dunaju. Vodja dramskega odseka Celjskega pevskega društva Vladimir Ravnihar je odkril njen dar za igralstvo in razgledanost ter jo vključil med svoje gledališčnike v celjskem Narodnem domu. Od silvestrovega 1897, ko je kot vdova Libinska prvič nastopila v burki Poglavje I., II. in III. (Gustav Pfleger Moravský), do 1910, ko je na oder stopila zadnjič, je sodelovala v okrog 20 uprizoritvah. Vloge: Baronica Rošička (Rudolf Hahn: Čevljar baron, 1899), Franica (Karl Morré: Revček Andrejček, 1899), Marica (Ernst Raupach: Mlinar in njegova hči, 1899), Lavra (Fran Govekar: Legionarji, 1909), Kmetica Osojka (Salomon Hermann Mosenthal: Na Osojah, 1910). Nastopila je tudi v burki Jana Nepomuka Štĕpáneka Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec (1899) ter v igri s petjem Johanna Nepomuka Nestroya Lumpacij Vagabund (1900).

Odlikovala jo je naravna, do potankosti izdelana igra. Kot ljubiteljska igralka je presegla raven marsikatere tedanje poklicne slovenske igralke. Zmogla je širok razpon kreacij, ki so segale od salonskih do kmečkih iger. Bila je prijetne pojave, odlična v soigri. Bila je tudi dobra pevka in deklamatorka slovenske poezije. V prvem desetletju 20. stoletja je bila osrednja igralka slovenskega gledališča v Celju. Po 1910 se je umaknila iz javnega življenja.