Barle, Konrad (1875–1951)

BARLE, Konrad, učitelj (r. 19. 2. 1875, Podzemelj; u. 15. 7. 1951, Metlika, pokopan v Rosalnicah pri Treh farah). Oče Ivan Barle, učitelj, mati Ivana Barle, r. Sterniša. Brat Janko Barle, duhovnik, zgodovinar, pisec in etnobotanik.

Štirirazredno osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu, nato opravil tri razrede meščanske šole v Krškem, šolanje je nadaljeval na državnem učiteljišču v Ljubljani (1891–95), kjer je 1895 opravil zrelostni izpit za učitelja osnovnih šol s slovenskim in nemškim jezikom. Na učiteljišču v Ljubljani je 1898 opravil strokovni izpit. 1895–99 je bil učitelj na šoli v Robu pri Velikih Laščah, od 1899 do upokojitve 1934 je bil učitelj na osnovni šoli v Metliki, od 1920 tudi upravitelj šole, od 1931 šolski nadzornik za okraj Metlika. Sledil je prizadevanjem starejšega brata Janka za popularizacijo belokranjskih ljudskih pesmi, šeg in navad.

Veliko zaslug ima za razvoj osnovne šole, posebej v Metliki, saj se je iz obdobja pred prvo svetovno vojno takratna štirirazrednica 1919–21 razširila v popolno osemrazrednico. Aktivno je deloval na kulturnem, društvenem in gospodarskem področju. Na šoli v Metliki je bil 1925 pod njegovim vodstvom izdelan oder za proslave in prireditve. Bil je predsednik Belokranjskega učiteljskega društva (1919–1926), 1927 je bil imenovan za častnega člana. 1913 je bil med organizatorji metliškega lovskega društva, igral je violino pri metliškem godalnem orkestru godbenega kluba Metlika (ustanovljeno 1907), bil je član nadzornega odbora metliškega sokolskega društva (ustanovljeno 1907), odigral je pomembno vlogo pri postavitvi temeljev za ustanovitev Belokranjskega muzeja v Metliki (ust. 1951), saj je bil predsednik Muzejskega odseka pri Tujsko prometnem društvu (1933) in ustanovni član Belokranjskega muzejskega društva (1949), ki je spodbudilo ustanovitev Belokranjskega muzeja. Skrbel je za napredek kmetijstva in sadjarstva, tako da je širil znanje iz šolskega vrta, za katerega je skrbel; poučeval je ne le učence, pač pa tudi občane, mdr. je 1923 v prostorih metliške šole organiziral sadjarsko razstavo, 1932 je bil med ustanovitelji Belokranjske vinske kleti v Ljubljani za pomoč pri prodoru belokranjskih vin na širše območje. Pomemben je bil za razvoj čebelarstva v Beli krajini; od ustanovitve društva 1898 je bil član Slovenskega čebelarskega društva, kot prvi belokranjski čebelar se je oprijel AŽ-panja in uporabo razširil v Beli krajini. 1912 je ustanovil in vodil podružnico Slovenskega čebelarskega društva v Metliki, že od 1908 je vodil opazovalno postajo v Metliki, ki je bila ob postavitvi ena od šestih delujočih na območju Kranjske. 1919 je dal pobudo za ustanovitev podružnice čebelarskega društva v Črnomlju. V Slovenskem čebelarju je objavljal poročila o delu opazovalnice in še vsaj do začetka štiridesetih let 20. stoletja svoje znanje o čebelarjenju na novejših osnovah prenašal drugim čebelarjem, zaradi česar so številni prevzemali AŽ-panje s premakljivim satjem, skrbeli za lepšo podobo čebelnjakov s poslikavo idr. Prizadeval si je, da bi imela vsaka šola v njegovem okolju svoj čebelnjak; tako je bil v času njegovega poučevanja v Metliki čebelnjak na šolskem vrtu, za katerega je tudi skrbel.