Barbič, Ana (1936–)
Vir: osebni arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

BARBIČ, Ana, pedagoginja, psihologinja in sociologinja (r. 18. 5. 1936, Straža). Oče Karel, delavec, mati Julijana, r. Maver. Mož Milan Naprudnik, geodet.

Obiskovala je učiteljišče v Novem mestu, kjer je maturirala 1954. Študirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je 1958 diplomirala iz pedagogike in 1959 iz psihologije, 1968 pa še magistritala. Promovirana je bila 1977 v Zagrebu z disertacijo Jugoslovanski komunikacijski tipi in njihovo vedenje v samoupravnem družbenem prostoru. Izpopolnjevala se je kot štipendistka Fulbrightove ustanove 1965–66 v New Yorku in 1969–70 v Chicagu. 1959–61 je bila profesorica na učiteljišču v Novem mestu, 1961–80 raziskovalka na Inštitutu za sociologijo in filozofijo UL. 1980 je postala docentka na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete UL, 1985 izredna in 1990 redna profesorica za predmete Obča sociologija, Obča politologija in Ruralna sociologija. Upokojila se je 1997.

Med 1981–93 je bila članica različnih organov European Society for Rural Sociology (1988–93 podpredsednica). 1986–94 je bila članica odbora Raziskovalnega komiteja za sociologijo kmetijstva (International Sociological Association) in 1989–90 članica uredništva sveta revije Sociologija sela (Zagreb). Od 1989 je svetovalka uredništva revije Agriculture and human values (Gainesville, ZDA).

Kot raziskovalka na Inštitutu za sociologijo in filozofijo je preučevala vpliv sredstev množičnega komuniciranja na občinstvo, množično kulturo, udeleženost v politiki in informacijske sisteme. V okviru Biotehniške fakultete UL pa se je posvečala raziskavam in temam s področja ruralne sociologije, npr: slovensko podeželje, družbeni položaj slovenskega kmeta, kmeta delavca, kmečke ženske in kmečke družine, posebno pozornost pa je namenjala celovitemu razvoju podeželskih skupnosti s poudarkom na varovanju okolja.

Za doprinos k raziskovanju ruralne sociologije je 2005 prejela naziv častne članice Slovenskega sociološkega društva. Je prejemnica odlikovanja red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1985) in priznanja univerze Western Illinois University (1975).

Dela

Kvaliteta življenja občanov je odvisna od socialno ekoloških obeležij krajevne skupnosti, Anthropos, 1–2, 1978, 65–78.
Značilnosti stanja na področju raziskovanja mešanih gospodinjstev doma in v svetu, Zbornik Biotehniške fakultete, Kmetijstvo, 1982, 387–404.
Kmetov vsakdan, Ljubljana, 1990, 21991.
Evganij Azarov: Prihodnost slovenskega podeželja : prostor, prebivalci in gospodarske dejavnosti, Novo mesto, 1991 (urednica).
Brkini in Čičarija : družbenogospodarska podoba, Geografski vestnik, 1996, 175–197.
Cultural identity of the Slovenian countryside, Territorial integrity and cultural diversity from the perspective of rural communities, Agriculture and human values (Gainesville, ZDA), 1998, 253–265.
Tipi kmečkih družin v Sloveniji, Sodobno kmetijstvo, 2, 2000, 62–68.
Prema »novom« poimanju ruralnosti, Sociologija sela (Zagreb), 40, 2002, št. 3/4, 485–500.
Izzivi in priložnosti podeželja, Ljubljana, 2005 (2015 e-izdaja).
Ali zapostavljeno podeželje Mestne občine Koper prevzema odgovornost za svoj lastni razvoj?, Teorija in praksa, 2/3, 2010, 550–563.
Podeželje na preizkušnji : jubilejna monografija ob upokojitvi izrednega profesorja dr. Antona Prosena, Ljubljana, 2010 (uredila skupaj z Almo Zavodnik Lamovšek in Alenko Fikfak).
Ruralna sociologija v spoznavanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Sloveniji, Acta agriculturae Slovenica, 103, 2014, št. 2, 331–348 (izšlo tudi v hrvaškem prevodu).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Arhiv Biotehniške fakultete UL.
ES.
ULBB.
Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 2000.
Adamič, F., Toplak, K.: Barbič, Ana (1936–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017010/#novi-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine