Banovec, Tomaž (1939–)

BANOVEC, Tomaž, geodet, statistik, planinski delavec (r. 29. 8. 1939, Ljubljana). Oče Rajko, bančni uradnik, mati Darinka, r. Papež. Brat Jurij Banovec, gradbenik (konstruktor), univerzitetni profesor, sin Primož Banovec, gradbenik (hidrotehnik).

V Ljubljani je 1959 zaključil srednjo gradbeno šolo. Na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FAGG) je 1965 diplomiral na Oddelku za geodezijo in se zaposlil kot vodja kartografskega oddelka na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo FAGG (danes Geodetski inštitut Slovenije). 1970 je postal direktor Razvojnega inštituta na tedanjem Geodetskem zavodu SRS, 1975 namestnik generalnega direktorja takratnega Zavoda SRS za družbeno planiranje (ZDP), 1979 je bil imenovan za direktorja Centra SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko. 1981 je postal direktor Zavoda SRS za statistiko (od 1995 Statistični urad RS, SURS), ki ga je vodil do upokojitve 2003. Bil je dolgoletni član raznih teles in odborov Vlade RS, predsednik Sveta Triglavskega narodnega parka (1993–2006), predsednik sveta Agencije RS za plačilni promet (1997–2002) in soustanovitelj AJPES-a (2002).

Že na prvem delovnem mestu je v skupini mladih inženirjev izkazal izvirnost in vztrajnost pri uvedbi novih kartografskih metod in tehnologij v slovenski prostor. Avtokarta Jugoslavije iz 1967 in tej sledeča planinska karta Julijskih Alp pomenita začetek institucionalne kartografije za najširši krog uporabnikov. K dvigu kartografske kulture je pripomogel kot pobudnik in soorganizator posebne smeri višješolskega študija geodet kartograf, kot pobudnik in soorganizator vrste posvetovanj s tega področja in tudi kot avtor priljubljenega Topografskega priročnika (Ljubljana, 1972, 1983). Na Oddelku za geodezijo FAGG je v sedemdesetih letih 20. stoletja več let honorarno poučeval predmet Informacijski sistemi. Raziskovalno je deloval na področju prostorske informatike, geostatistike, geokodiranja, dokumentacije in inventarizacije. Njegov občutek za razvoj in pomen povezovanja registrov in evidenc iz različnih strok je pravi razmah doživel s prihodom internetne tehnologije.

Kot direktor razvojnega inštituta Geodetskega zavoda SRS je vodil razvoj na področju uvajanja novih vsebin in tehnologij v geodeziji, deloval na področju urejanja prostora, vodil in vzpodbujal razvoj prostorske informatike, geokodiranja in razvoja velikih vsedržavnih geografskih informacijskih sistemov. Strokovno je utemeljil ter izvedel določanje centroidov za identifikacijo nepremičnin, je tudi avtor konceptualne zasnove za vzpostavitev registra nepremičnin v Sloveniji. Koordiniral je izdelavo digitalnega modela reliefa Slovenije (DMR 100), ki se je začel na državni ravni izdelovati sredi sedemdesetih let 20. stoletja. Delo je nadaljeval na področju družbenega planiranja, kot namestnik generalnega direktorja ZDP je bil odgovoren za področja prostorskega načrtovanja informatike in tehnologije. Svetoval je pri Izvršnem svetu SRS na področju računalništva. Kot direktor Centra SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko se je konec sedemdesetih let 20. stoletja ukvarjal z zakonsko ureditvijo tega področja, organizacijo povezovanja podatkov v javni upravi ter vprašanji informacijske družbe. Tej problematiki je posvečal pozornost tudi kot direktor Zavoda SRS za statistiko. S sodelavci Zavoda SRS za statistiko so sredi osemdesetih let 20. stoletja prvi v Sloveniji pridobili satelitske posnetke Landsat in izvedli obdelavo. Pripomogel je k vpeljavi sodobnih prostorsko-informacijskih tehnologij v slovenskem prostoru.

V času njegovega vodenja Statističnega urada RS je slovenska državna statistika uvedla posodobitve statističnih procesov, poskrbela je za ureditev, razvoj in povezovanje registrov in administrativnih evidenc za statistične analize ter skrbela za razširjanje statističnih podatkov, zaradi česar se je statistična stroka uveljavila v širši javnosti. Izvedla je pravočasno usklajevanje slovenske uradne statistike z evropsko ureditvijo. Banovec je vsa leta vodenja Statističnega urada RS skrbel za odpiranje slovenske statistike v mednarodno statistično okolje, to potrjuje sprejem SURS v članstvo pri Konferenci evropskih statistikov pri OZN 1992 in podpis deklaracije z Eurostatom o sodelovanju Slovenije na področju statistike 1994. 1988 je dobila SRS na pobudo Banovca prvi Zakon o statističnih raziskovanjih, 1995 pa RS še sodoben statistični zakon, ki je bil minimalno dopolnjen 2001 pred vstopom države v EU. Po upokojitvi je še desetletje vodil Statistični svet za nepremičnine pri Statističnem uradu RS. V obdobju 1979–87 je bil predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS), zadnji predsednik Planinske zveze Jugoslavije (1989–91) in predsednik Slovenskega društva informatika (1992–97).

Za svoje delo je 1987 prejel državno odlikovanje red dela z zlatim vencem, 1983 Bloudkovo plaketo za delo v planinski organizaciji, naziv častni član sta mu podelili Zveza geodetov Slovenije (1983) in Zveza geodetov Jugoslavije (1988), 2002 je prejel srebrni častni znak svobode RS, 2003 nagrado Inženirske zbornice Slovenije, 2004 naziv častni član PZS, 2014 pa Blejčevo priznanje Statističnega društva Slovenije za leto 2013. Eurostat mu je tik pred upokojitvijo podelil priznanje za prispevek pri prilagajanju slovenske statistične ureditve evropski.