Bajzek, Jože (1942–)

BAJZEK, Jože, teolog, sociolog, univerzitetni profesor (r. 19. 3. 1942, Boračeva, pri Radencih). Oče Franc, kmet, mati Cecilija, r. Horvat.

Po osnovni šoli v Radencih (1948–52) je do 1956 obiskoval nižjo gimnazijo v Gornji Radgoni. Višjo gimnazijo je opravil na nadškofijski klasični gimnaziji v Zadru (1956–61) in tam maturiral. 1959 je postal član redovne skupnosti salezijancev, Teološko fakulteto je 1964–69 obiskoval v Ljubljani (diploma 1972), 1969 pa je bil v Murski Soboti posvečen v duhovnika. Duhovniško službo je 1969–77 opravljal na ljubljanskih župnijah Rakovnik, Moste in Kodeljevo. V ljubljanski nadškofiji je bil voditelj pastoralnih programov za mlade. Po študiju sociologije na FSPN v Ljubljani je 1981 začel specialistični študij sociologije na rimski univerzi Gregoriana in ga zaključil z doktoratom 1984 (disertacija: Ruolo dei gruppi religiosi giovanili nella socializzazione religiosa in Slovenia). 1983 je postal sodelavec salezijanske univerze v Rimu, najprej na Fakulteti za vzgojne vede, nato tudi na drugih fakultetah in inštitutih iste univerze (sociološki inštitut, oddelek za mladinsko pastoralo in katehetiko, inštitut za verske vede Magisterium vitae). V docenta za področje sociologije religije je bil izvoljen 1985, v naziv izrednega profesorja 1991 in v naziv rednega profesorja 1997. 1989 se je izpopolnjeval pri Robertu Bellahu na Univerzi Berkeley. Bil je član različnih delovnih teles univerze (senata, raznih komisij), namestnik predstojnika Inštituta za psihologijo vzgoje (2000–01) in upravitelj Fakultete za vzgojne vede (1986–95). Upokojil se je 2012. Takrat se je preselil na Opčine pri Trstu, kjer sodeluje pri župnijskem pastoralnem delu in nastopa kot predavatelj.

Največ strokovne pozornosti je namenjal sociologiji religije, ključnim vprašanjem splošne sociologije, sociološkim vidikom cerkvenih poklicev in redovnega življenja ter vprašanju vrednot med mladimi. S predavanji in seminarji na to tematiko je v različnih obdobjih sodeloval na več cerkvenih šolah v Rimu, več let na zavodu Claretianum in s predavanji s področja sociologije religije na univerzi Gregoriana. Sodeloval je pri več mednarodnih raziskavah ter bil pogost predavatelj na srečanjih učiteljev sociologije in raznih skupin pastoralnih delavcev.

S prvimi objavami je na poljuben način obravnaval posamezna vprašanja religioznega življenja (izšla so v zbirki Knjižice), nato je pozornost namenjal sistematičnim raziskavam vloge in vplivov širših družbenih dejavnikov na pojav religije, zlasti med mladimi in drugimi kategorijami vernikov. Vodil je obsežni mednarodni raziskavi na temo Evropska mladina in mir ter Zrcalo odraščanja : sociološka raziskava o odraščajočih otrocih (rezultati raziskave so bili objavljeni 2003). Preučeval je pojav romarstva na Slovenskem in v Italiji. Na Slovenskem je razprave objavljal v revijah Znamenje in Bogoslovni vestnik, med Slovenci v Kanadi (Toronto) v reviji Božja beseda. Skupaj z Giancarlom Milanesijem je 1990 objavil Sociologijo religije (Torino), ki je nato doživela več izdaj (1993 je izšla v španskem prevodu). Dopolnjena in razširjena izdaja je 2006 izšla pri isti založbi kot študijski priročnik.