Bajuk, Andrej (1943–2011)

BAJUK, Andrej (Andrés Bajuk), ekonomist, politik (r. 18. 10. 1943, Ljubljana; u. 16. 8. 2011, Ljubljana). Oče Božidar, klasični filolog in zborovodja, mati Cecilija, r. Radej, učiteljica. Ded Marko Bajuk, klasični filolog, ravnatelj Klasične gimnazije v Ljubljani, glasbenik in organizator šolstva, bratje Marko Bajuk, agronom in rektor univerze v Mendozi, Božidar Bajuk, arhitekt, kulturnik in Jorge (Jure) Bajuk, kirurg, bratranec Marcos (Marko) Bajuk, baritonist, glasbeni pedagog, profesor solopetja, zborovodja.

Rodil se je v družini krščanskih intelektualcev, ki je po koncu druge svetovne vojne emigrirala in tri leta živela po avstrijskih taboriščih, dokler se ni 1948 preselila v Argentino. Bajuk se je šolal v domači Mendozi in na Universidad Nacional de Cuyo, 1964 je diplomiral iz ekonomije, nato pa še magistriral (po posebnem programu, ki ga je organizirala Univerza v Chicagu). Pol leta je bil svetovalec ministra za finance province Mendoza, potem se je zaposlil v mendoškem uradu Nacionalnega sveta za gospodarski razvoj. V tej službi je ostal do 1969, ko je dobil štipendijo za študij na univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju, kjer je opravil še en magisterij in 1973 doktorat iz ekonomskih znanosti.

1973 se je z družino vrnil v Argentino in postal profesor ekonomije na domači univerzi v Mendozi. Zaradi političnih preobratov je predaval le poldrugo leto. Pred bližajočim se vojaškim udarom se je 1975 z družino umaknil v ZDA in se zaposlil v Svetovni banki v Washingtonu kot tehnični asistent direktorja. Nato se je 1976 zaposlil v Medameriški razvojni banki (sprva kot ekonomist za analizo projektov v socialnem sektorju, nato je postal svetovalec izvršilnega podpredsednika, direktor kabineta predsednika in kot zadnje član predsedniškega sveta). 1994 ga je banka imenovala za svojega predstavnika v Evropi s sedežem v Parizu, kar je ostal do 2000.

Med obiskom predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta v Washingtonu je še pred plebiscitom 1990 prvič stopil v stik s slovenskimi politiki. Po državnozborskih volitvah 1996 je bil kandidat pomladnih strank za finančnega ministra.

1997 je prvič predaval na študijskih dnevih v Dragi, 1999 pa je bil med podpisniki peticije ob deseti obletnici majniške deklaracije. Novembra istega leta je prevzel vodenje strateškega sveta Koalicije Slovenija, neke vrste vlade v senci. Na združitvenem kongresu Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) aprila 2000 je postal podpredsednik združene stranke. Predčasno se je upokojil in maja postal mandatar za sestavo vlade RS. Na položaju premierja je bil do oktobrskih državnozborskih volitev. Medtem je prišlo v združeni stranki SLS + SKD do razkola zaradi vprašanja volilnega sistema. Bajuk je protestno izstopil iz stranke, avgusta 2000 pa skupaj z Lojzetom Petrletom ustanovil stranko Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka (NSi) in postal njen prvi predsednik. Na državnozborskih volitvah oktobra 2000 je NSi dobila osem poslanskih mest. Bajuk je postal poslanec (kandidiral je v Selški dolini) in vodja poslanske skupine NSi. Na državnozborskih volitvah oktobra 2004 je bil znova izvoljen za poslanca. NSi je vstopila v vladno koalicijo s SDS, Bajuk pa je prevzel mesto ministra za finance. Revija The Banker ga je leto pozneje razglasila za finančnega ministra leta v Evropski uniji (EU). Konec 2006 je v Bruslju prejel še nagrado achiever of the year, ki jo podeljuje tednik European Voice (nagrado je prejel ob vstopu Slovenije kot prve nove članice EU, ki je prevzela evro). Na državnozborskih volitvah septembra 2008 NSi ni prestopila volilnega praga, zato je odstopil z mesta predsednika stranke. V zadnjih letih življenja se ni več politično udejstvoval.