Bačar, Stanislav (1938–2012)

BAČAR, Stanislav, ljubiteljski paleontolog in zgodovinar (r. 29. 6. 1938, Ljubljana; u. 5. 10. 2012, Šempeter pri Gorici). Oče Stanislav, delavec, mati Hedvika, r. Simovič.

Ob njegovem rojstvu je družina bivala v Pirničah pri Medvodah, od 1939 pa v Dolenjah v Vipavski dolini. Osnovno šolo je obiskoval na Planini pri Vipavi, 1949–53 nižjo gimnazijo v Ajdovščini, 1953–56 Železniško industrijsko šolo v Mariboru. 1975 je ob delu končal Srednjo strojno delovodsko šolo in 1979 prvo stopnjo Ekonomske fakultete na Delavski univerzi v Novi Gorici.

1956 se je zaposlil kot ključavničar v podjetju Lipa, nato je bil 1961–79 zaposlen v tekstilni tovarni Tekstina v Ajdovščini. Po diplomi 1979 se je zaposlil na Občini Ajdovščina, najprej kot načelnik oddelka za obrambo, 1982 kot predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Ajdovščina, 1986 je postal sekretar medobčinskega sveta ZKS za severno Primorsko, od 1990 dalje načelnik Uprave za notranje zadeve v Novi Gorici. Sodeloval je v osamosvojitveni vojni. Postal je prvi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina in Vipava ter bil aktiven član združenja SEVER. 1995 se je upokojil. Kot ljubiteljski zgodovinar je raziskoval preteklost Ajdovščine in okolice. Prizadeval si je za večjo prepoznavnost ljudi iz domače regije in v ta namen organiziral številna spominska srečanja. Posebno pozornost je posvetil Matiji Vertovcu – uredil je Vertovčevo pot po Vipavski dolini in 1991 ustanovil društvo Matija Vertovec. Podrobno je raziskal tehnično kulturno dediščino Vipavske doline, predvsem Ajdovščine (mlinarstvo, žagarstvo, livarstvo, papirništvo, suknarstvo, predelava bakra, pivovarstvo, predilništvo idr.) in o tem 2007 napisal knjigo. Ob 450-letnici fužinarstva ob Hublju (2011) je pripravil stalno razstavo. Pri delu s starimi zapiski in prevodi mu je pomagal pater Angel Kralj, z nasveti z metalurškega področja pa Jakob Lamut. O dogodkih v Vipavski dolini v času osamosvojitvene vojne 1991 je uredil zbornik Njim vsem pripada slava, ki je izšel 2009. Pokazal je izredno zanimanje za geologijo in paleontologijo. Zlasti so ga privlačili fosili. Zbiral jih je po Vipavski dolini, v Brdih, na Sabotinu, v Trnovskem gozdu, na Nanosu, Krasu in drugod. Odkril je mnogo novih nahajališč. Zbrane primerke fosilov je prepariral in natančno dokumentiral. Posvetoval se je s strokovnjaki geološkega oddelka Univerze v Ljubljani, Geološkega zavoda Slovenije in Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Bačar je ustvaril dve veliki samostojni paleontološki zbirki: 2001 v Ajdovščini in 2004 občasno v Šmartnem v Brdih, ki obsegata čez 6000 primerkov foraminifer, nanoplanktona, stromatopor, koral, školjk, polžev in morskih ježkov. Zbirki sta pod okriljem Goriškega muzeja, Univerze v Ljubljani in Občine Ajdovščina. V njegovi zbirki so tudi nove vrste, od katerih je nekatere sam poimenoval (Bacarella vipavica, Phacelophyllia bacari). Poleg fosilov zbirki obsegata tudi več mineralov. V želji, da svoje zbirke čim bolj približa ljudem, je pripravljal razstave v raznih krajih Slovenije (Sinji vrh 1996, Tržič in Idrija 1997, Trst 1998, Nova Gorica 1999, Ljubljana 2001, Col 2004, Uhanje in Kozjanski park 2005 in drugje).

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj: red zaslug za narod (1980), zlati znak Zasluga za varnost (1983), petomajsko priznanje Občine Ajdovščina (1986), častni znak svobode RS (1992), Valvasorjevo priznanje za delo na področju muzealstva v Sloveniji (2004), srebrni znak združenja Sever (2009).