Bahovec, Fred (1889–1989)

BAHOVEC, Fred (krstno ime Fridericus Bahovec; Mirko Bahovec, Miroslav Fredrick Bahovec), pustolovec, ameriški izseljenec (r. 15. 7. 1889, Ljubljana; u. 31. 12. 1989, Sitka, Aljaska, ZDA). Oče Franc, delavec, mati Gertrud, r. Birtič.

Obiskoval je II. mestno deško osnovno šolo na Grabnu. 1900 se je z materjo in štirimi sorojenci preselil v Chicago v ZDA, kjer je že živel oče. Ob selitvi v Ameriko je prevzel ime Fred. Preživljal se je z različnimi deli, hodil v večerno in umetnostno šolo, v mehanični delavnici pa se je izučil za strojnika. 1907 se je prijavil v ameriško vojsko, v kateri je služil v Montani, na Havajih in Filipinih. Po koncu vojaške službe se je 1910 vrnil v Chicago in družini s prihranki kupil farmo v Michiganu. Po dveh letih, ko je zaradi slabih vremenskih razmer propadla vsa letina, se je družina vrnila v Chicago, sam pa je še nekaj časa ostal na farmi, kjer je opravljal priložnostna dela in si 1911 zgradil tudi lastno letalo. Po povratku v Chicago se je okoli 1912 skupaj z nekdanjim ljubljanskim sošolcem Francem Žafranom podal na Aljasko, kjer je živel vse do smrti, sprva se je ustalil v Wrangllu, kasneje v zalivu Warm Springs na otoku Baranof in nazadnje v Sitki. V aljaški divjini je tri leta spiral zlato, večinoma pa se je preživljal z ribolovom in lovom na jelenjad, medvede in tjulnje, z nastavljanjem pasti kunam, vidram in drugim kožuharjem, 1929–40 se je ukvarjal tudi s farmsko rejo kun zlatic. Od Indijancev se je naučil izdelovanja nakita iz poldragih kamnov, ki jih je nabiral sam, dolga leta je tudi vodil uspešno prodajalno nakita (med drugim je izdeloval zelo natančne kopije svetovno znanih kosov nakita, tako je npr. njegova kopija zlate zapestnice faraona Tutankamona celo razstavljena v muzeju na Aljaski). Prvi na Aljaski je našel ahat, prav tako je prvi vložil (in tudi dobil) zahtevek za črpanje nafte. V sodelovanju z ustanovo Smithsonian iz Washingtona je v zalivu Warm Springs iskal nenavadne morske živali in redke fosile. 1938 do upokojitve 1959 je bil zaposlen kot poštar. Po upokojitvi se je preselil v Sitko, v Warm Springsu pa si je postavil počitniško hišico in vanjo napeljal termalno vodo iz izvira nad zalivom. Bil je tudi zapisovalec vremena in je še v visoki starosti delal kot vrtnar za lokalno bolnišnico. Po njem je poimenovana gora na Aljaski Peak Bahovec, sam pa je po Francu Žafranu poimenoval aljaško goro Mt. Safran. Trikrat je bil poročen, s prvo soprogo indijanskega rodu, s katero je imel tri otroke, sta se po desetih letih zakona razšla. Druga in tretja žena sta bili temnopolti. Drugič se je poročil z Grace Mayfield in bil z njo poročen trideset let. S tretjo soprogo Clothilde, učiteljico, se je poročil 1961 in z njo prepotoval dobršen del Evrope, Egipt, Rusijo, Azijo, Afriko in velik del ZDA. 1964 sta bila celo gosta iranskega šaha Reze Pahlavija, 1967 sta se podala na pot okoli sveta, 1972 pa sta se udeležila praznovanja rojstnega dneva etiopskega cesarja Heilea Selasia. Prvič se je v Ljubljano vrnil 1960, nato še nekajkrat.

Svoje spomine je v angleškem jeziku opisal v avtobiografiji in prvoosebnih lovskih zgodbah; oboje je bilo prevedeno in objavljeno v Sloveniji, nato je angleški original v samozaložbi izdal še v ZDA. Za delo je značilen minimalističen pripovedni slog, ki odraža avtorjev realistični, trdoživ odnos do življenja, podprt s smislom za humor. 1983 je na prvi redakcijski sestanek s slovenskimi uredniki v Ljubljano pripeljal globoko zamrznjenega lososa, ki ga je sam ujel na Aljaski, in ga dal zanje pripraviti v Grand hotelu Union. 1985 je RTV Ljubljana o Bahovcu posnela dokumentarni film z naslovom Slovenec na Aljaski.