Babačić, Esad (1965–)

BABAČIĆ, Esad (vzdevek Car), pesnik, pisatelj, novinar (r. 21. 7. 1965, Ljubljana).

Rodil se je v delavski migrantski družini. Odraščal je v ljubljanskih Mostah in Vodmatu in se še mladoleten zaposlil kot fizični delavec v ljubljanski pekarni Žito. 1984 je odšel v Titograd (današnja Podgorica, Črna gora), kjer je odslužil vojaški rok. Osnovno šolo je dokončal v večernem programu, izredno tudi srednjo šolo. 1987 se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je študiral slovenščino in južnoslovanske jezike. Delal je kot tekstopisec pri različnih oglaševalskih agencijah (Saatchi & Saatchi idr.), kot novinar na TV Slovenija (mdr. avtor rubrike Šport in čas v oddaji Tistega lepega popoldneva, prispevki v Tedniku), na Radiu Slovenija je 2011–12 pripravljal in vodil odmevno glasbeno-pogovorno oddajo z medkulturno vsebino Hotel Romantika. Objavil je številne književne recenzije del slovenskih in v slovenščino prevedenih tujih avtorjev, intervjuje in kolumne v raznih slovenskih časopisih in revijah. V slovenščino prevaja literarna dela bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev. Deluje kot samostojni kulturni delavec.

Pesmi je začel pisati in objavljati pri sedemnajstih letih, najprej besedila za novovalovsko glasbeno skupino Via ofenziva (ustanovljena 1983), v kateri tudi po njeni oživitvi nastopa kot vokalist; najbolj znana pesem iz tega obdobja, ki jo je Babačić tudi uglasbil, je pesem Proleter (objavljeno na zgoščenki Via ofenziva, 2006 in Bele rože, 2015). Njegovi prvi samostojni pesniški zbirki, Svoboda pa kar hodi in Kavala, sta izšli 1986, nato pa 1988 Malemu boksarju in 1989 Angel s scufanimi krili. 1994 sta izšli zbirki Veter v žilah in Black Jack, 2000 zbirka Kiti se ne napihujejo in 2006 zbirka Divan. Med zbirkami je posebna umetniška knjiga Biospektiva (2008), ki jo je Babačić izdal s slikarjem Romanom Uranjekom. 2011 je izšel Babačićev avtorski izbor poezije preteklih treh desetletij Vsak otrok je lep, ko se rodi; zanj je napisal spremno besedo z naslovom Ne vem in me ne zanima ter v njej opisal v marsikaterem pogledu poseben, socialno zaznamovan vstop v slovensko poezijo, opredelil pa je tudi svoj odnos do pisanja. Babačićevo poezijo, ki je v svojem izrazu značilno spontana, neposredna in impulzivno ekspresivna, objavljajo ugledne slovenske in tuje literarne revije, vključena je v mednarodne literarne zbornike; prevode v tuje jezike predstavlja tudi nekaj samostojnih pesniških zbirk, prva med njimi The lying poet iz 1990.

Babačić deluje tudi na drugih področjih literarnega ustvarjanja; mdr. je napisal biografijo boksarja Dejana Zavca Trdobojec (2010), literarno-publicistično pripoved o slovenskem hokeju Banda (2013) in dvojezično pravljico Kiti plavajo počasi/Whales swim slowly (2014). Ob literarnem ustvarjanju je vidno njegovo udejstvovanje na filmskem področju. V stranskih vlogah je nastopil v treh igranih filmih, kratkem filmu Vse je pod kontrolo (1992) ter celovečernih filmih Outsider (1996) in Zvenenje v glavi (2002). Posnel je kratki dokumentarni film Kozara–Ljubljana–Kozara, 1998 nagrajen na Festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije, ter s soscenaristom in režiserjem Damjanom Kozoletom dokumentarni film o hokeju Jesenice : Detroit (2008), ter s soscenaristom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem dokumentarna filma Dragotin Gustinčič in Kajuh : za srečnejše dni (oba 2015). Je protagonist dokumentarnega filma scenarista in režiserja Slavka Hrena Vsak otrok je lep, ko se rodi : Esad Babačić - Car (1983), ki prikazuje njegove ustvarjalne začetke, življenje v delavskem okolju, iz katerega izhaja, in njegovo glasbeno delovanje v začetku osemdesetih let 20. stoletja.

Babačić je pobudnik in vodja večletne odmevne športno-humanitarne akcije Verjemi v svoj koš (prvič 2005), katere cilj je obnova in ohranitev košarkarskih igrišč po Sloveniji. 2014 je na 13. mednarodnem Lirikonfestu v Velenju prejel književno nagrado velenjica-čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo 21. sotletja.