Primorski slovenski biografski leksikon
Kumar (Kummer, Chumar) pl. Chumberg Mihael, frančiškan in pomožni lj. škof, r. 1598 (op. ur.: 1581) v Grgarju pri Gor., u. 30. jun. 1653 v Novem mestu. Šolal se je kot frančiškanski gojenec v Benetkah in Padovi; študiral filozofijo in teologijo na Dunaju in v Rimu (1602–09). Posvečen v duhovnika 13. jan. 1617 v Bratislavi; spovednik na Dunaju, v Gradcu, pridigar na Trsatu, v Lj. in Novem mestu; gvardijan novomeškega samostana 1616, provincia slovensko-hrvaške province (Provincia Bosna-Croatia), izvoljen na Sveti gori pri Gor. prvič 1625, drugič v Lj. 1628. Istega leta izvoljen za definitoria reda v Rimu (prvi Slovenec na tem mestu), 1631 postal tudi provincial za avst. province na Dunaju in bil imenovan za generalnega komisarja nemških pokrajin; za pomočnika in tajn. si je vzel 1635 Pavla Jančiča de Tauris (1604–47). Vodil je kapitelj ogrske province v Bratislavi 18. okt. 1636 in bil navzoč na kapitlju 1638. Papež Urban VIII. ga je 17. nov. 1638 imenoval za naslovnega novenškega (Nova, Novensis v sev. Afriki) škofa. Na prošnjo lj. škofa Scarlichija ga je cesar imenoval za pomožnega lj. škofa 16. apr. 1639, kongregacija v Rimu je obnovila proces za škofa in mu 3. okt. 1639 dodelila naslov christopolitanskega (Christopolis v Mali Aziji) in ga potrdila za lj. pomožnega škofa. Cesar Ferdinand III. ga je imenoval za cesarskega svetnika; škofovsko posvečenje je prejel v Rimu 8. jan. 1640. Nato je bil prošt lj. škofije (1640–50), prošt novomeškega kapitlja (1651–53). K. je bil zelo učen, spoštovan redovni predstojnik, frančiškanski reformator; obnovil je samostan na Trsatu po katastrofalnem požaru (5. marca 1629), kot priča napis na sliki sv. Mihaela v tamkajšnji franč. c. Pokopan je v novomeški frančiškanski cerkvi.
Prim.: VatAS AC17, fol. 192; HC IV, 150, 378; arh. franč. samostana Novo mesto 2619–X/b–6, rkp. G. Pfeiffer; Chronicon Conventus Neostadiensis a sui origine videlicet anno 1470 usque ad annum 1752 inclusive. I, str. 191, rkp.; F. A. Breckerfeldt, Historisch-topographische Beschreibung von Neustadtl-Rudolfswert, 55; Arh. franč. samostana Trsat, rkp.; F. Glavinich, L'Origine della Provincia Bosna Croatia, fol. 30; DAS Lj. Landtagsprotocoll XIX, f. 1–16, 22–36; F. Glavinich, Origine della provincia Bosna Croatia, Udine 1648, 43; L. Wadding, Annales minorum, XXVIII, Romae 1731–45, str. 402; A. Dimitz, MHK 1859, 65–70; P. Hitzinger, ibid., 1865, 106–09; Dimitz, III, 419, 424; L Vrhovec, Zgodovina Novega mesta. Lj. 1891, 152, 227; Gruden, I, 956; A. Rački, Povijest grada Sušaka, Sušak 1929, 124–25; O. Hajnšek, Marijine božje poti, Clc 1971, 510–11.
Lc.-MJ
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine