Kubik, Rudolf (1901–1985)

Kubik Rudolf, skladatelj, zborovodja, r. v Pulju 24. jan. 1901, živi v Buenos Airesu, Argentina. Oče Viljem izvira iz češkoslovaške rodovine – slikar, dekorater, glasbenik, mati Ivana Caligaris. 1903 se je s starši izselil v Ronke. Že v zgodnji mladosti je bil nadarjen za glasbo. Ko je imel devet let, je igral na klarinet in se vežbal na drugih instrumentih v orkestru na pihala, ki ga je vodil njegov oče. Ob izbruhu prve svet. vojne je moral v begunsko taborišče Wagna, Avstrija. Pod zaščito Goričana prof. Rudolfa Pellisa (ki je odkril njegov talent in pogumnost) se je učil raznih instrumentov v glasbeni šoli, obenem se je vadil tudi na klavirju z Avgustom Cezarjem Seghizzijem. Po vojni se je vrnil v Ronke. Študij glasbe je končal na konservatoriju Tartini v Trstu. 1922 se je udeležil tekmovanja pevovodij v Gor., kjer je prejel prvo nagrado. V okt. 1923 je s posredovanjem argentinskega prijatelja advokata šel na Dunaj na izpopolnitev svojih glasbenih študijev. Tam je bil imenovan za člana Federación Musicológica austriaca in sprejet tudi za člana v Confederación Internacional de Música. 1926 je prišel do prve imenitne skladbe La beffa, ki je bila prvikrat izvajana v politeama Ciscutti v Pulju. V istem letu je zopet prejel prvo nagrado na zborovskem tekmovanju v Gor., zatem sledijo razni koncerti v drugih krajih. Ko ni mogel več prenašati takratnega režima, je 1927 odpotoval v Argentino. Takoj po prihodu se je posvetil organiziranju pev. zborov. 1928 je v Slov. delavskem kult. društvu Ljudski oder reorganiziral takratni pev. zbor in tako postal znan po vsej slov. naselbini. Priredil je mnogo partitur za zbore, med temi tudi slov. in jugosl. Kmalu zatem je ustanovil mešani pevski zbor Internacional, sestavljen s Slov., Hrv. in drugimi narodnostmi, s katerim je nastopal na oddajah postaje Radio el Mundo in drugih v Buenos Airesu. Nadalje je nastopal na vseh prireditvah Ljudskega odra, istotako tudi več let zaporedoma na prireditvah (proslavah) 29. novembra. Kljub težavam, s katerimi se je moral boriti za obstoj, je posvetil vso pozornost vzgoji mladih članov pev. zborov. 1941 je ustanovil Univerzitetni pev. zbor La Piata, ki je bil edini te vrste ne le v Argentini, ampak v celi Južni Ameriki. Posvetil se je študiju južnoameriške folklorne glasbe in obnovil druge iz 17. in 18. stol., ki so jih odkrili v Braziliji. 1961 je bil imenovan za člana Medameriškega inštituta za muzikologijo. Ustanavljal je pev. zbore po celi Argentini. Kot izreden strokovnjak in zaradi svojih zborovodskih sposobnosti je prejel številna odlikovanja in diplome raznih argent. društev in tudi društev iz drugih južnoamer. držav. V argent. časnikih često najdemo njegovo ime v glasb. rubrikah, kjer hvalijo njegovo odlično zborovsko tehniko, ki je zelo temperamentna in humana. 1959 je ustanovil Agrupación Coral Buenos Aires. Ustanovil je Glasbeno knjižnico, edino te vrste, ki pod okriljem O.E.A. in UNESCO podpira razvoj zborovskega petja v Ameriki. K. je poznan po vsej Ameriki in tudi v Evropi, zadostuje da si ogledamo Rieman Musik Lexikon. 1970 je obiskal Jslo. s svojo Agrupación Coral Buenos Aires, nato tudi Italijo s celo vrsto koncertov. Nastopali so v Kopru, Pulju, Reki, Lj., Karlovcu, Sarajevu, Zgbu in Bgdu. V It.: v Vidmu, Krminu, Fiumicellu in Ronkah. Med mnogimi odlikovanji so tudi: Diploma in zlata plaketa s podobo skladatelja Jakoba Gallusa, najvišje odlikovanje jsl. vlade, podeljeno v Lj. 1970; zlata plaketa, podeljena po preds. videmske province, v istem letu. K. je s svojim zborom večkrat nastopil na prireditvah Slov.-jsl. podpornega društva Triglav, med drugimi tudi na otvoritvi društvenih prostorov. Nekatere njegove glavne skladbe so: La Beffa, opera; Obras decafónicas, I tre volti di nostra sorella; Música para hospital de los locos; Cantata a San Martin in Vieja campana.

Prim.: Glasnik, april–maj 1977, Buenos Aires; Zgod. društva Triglav, okt. 1981, Buenos Aires; Armando Blazina, SIK 1968; Vite argjentine, julij–avgust 1981, Buenos Aires.

F. Č.