Krušič, Valter (1913–1980)

Krušič Valter, zdravnik, publicist, r. 17. jan. 1913 v Trstu, u. 5. jan. 1980 v Lj. Medicino je študiral v Lj., Zgbu in Gradcu in tu doktoriral 1937, znanstveni doktorat pa je dosegel 1969 z disertacijo Transpopulacijske frekvence in variacije intenzitete kariesa na Slovenskem. Po vojaškem roku je vstopil kot zdravnik v vojno mornarico, po razsulu Jsle. pa se je specializiral za stomatologijo v Zgbu (1941–43). Nato je opravljal zasebno prakso v Lj., 1946 pa je nastopil službo na šolski polikliniki. 1949 je postal asistent na Stomatološki kliniki, 1955 docent pedodontologije in njen vodja na stomatol. odd., končno izredni prof. za otroško in preventivno zobozdravstvo. Ukvarjal se je predvsem s preučevanjem kariesa in z organizacijo preventive pri mladini. Bil je član Evropske skupnosti za preučevanje fluora in profilakse kariesa (1958–62) ter se je aktivno udeležil kongresa v Salzburgu 1954 in v Ženevi 1955. Hkrati si je v obeh mestih ogledal oddelke za otroško zobozdravstvo in preučeval organizacijo preventive in metodiko fluorizacije v Švici. 1955 je bil na Dunaju pri prof. Schwarzu zaradi študija ortodontije in je tudi tam preučeval organizacijo preventive. V domovini se je aktivno udeležil petih zobozdravniških kongresov. 1949 se je začel ukvarjati s fluorizacijo zob na 5000 otrocih in je pri tem uporabljal svojo modificirano metodo. Od 1954 je izvedel v obliki dveh množičnih poskusov fluorizacijo z novimi metodami, kar mu je omogočilo boljši vpogled v to problematiko. Razen redne zaposlitve je opravljal od 1947 terensko delo, 1951 in 1952 je predaval na dentistični šoli ter redno sodeloval na predavanjih in seminarjih Društva zobozdravstvenih delavcev Sje. Od 1954 je bil glavni inštruktor za otroško zobozdravstvo SRS. 1954 je organiziral »teden dečje zobne nege« in tedaj izdelal tudi poučni diafilm. 1958 je postal član komisije za zobno preventivo pri Zveznem zavodu za ljudsko varstvo. V letih 1960–62 je bil preds. podruž. Društva visokošolskih prof. in učit. za Med. fak., 1960–63 preds. Udruženja stomatoloških sekcija FLRJ, nato podpreds. Aktivno je sodeloval na kongresih evropske skupnosti za fluor in profilakso v Marburgu a/Lahn 1956, v Malmöju 1957, Pavii 1959 in v Parizu 1962, na mednarodnem kongresu avstr. dentistov na Dunaju 1957, na II. kongresu stomatologov Jsle. v Bgdu 1958 (dva referata), na hrv.-slov. sestankih stomatologov na Otočcu 1959, v Plitvicah 1960, na Bledu 1961 in v Crikvenici 1964, na III. kongresu stomatologov Jsle. v Lj. 1962 (bil je tudi organizator), na kongresu FDI (svetovna skupnost stomatologov) v Kölnu 1962, na jslem simpoziju preventive kariesa in ortodontskih anomalij v Mrbu 1966 (bil tudi organizator). Razen tega je imel vrsto predavanj v okviru družbenih organizacij, v DZDS in na radiu (okr. 30). Stalno je sodeloval v strok, časopisu Zobozdravstveni vestnik, ki ga je 10 let vodil kot glavni ur. (1950–60), s poljudnimi članki v listu Priroda, človek in zdravje, pisal je tudi v nem. Napisal je preko sto strokovnih in znanstvenih člankov, več publikacij in učbenik otroškega in preventivnega zobozdravstva in s tem postavil temelj za stroko. Zadnja leta je poučeval tudi na višji stomat. š. v Mrbu in na Reki. Med 1961–66 se je trudil pri organizac. novo ustanovljene klinike za otroško in preventivno zobozdravstvo in v vzpostavitvi enotne doktrine zdravljenja. Za svoje delo je dobil 1961 nagrado sklada B. Kidriča. 1962 pa je dokončal za sklad B. Kidriča študijo: Problematika kariesa pri mladini na področju SRS (450 tipkanih str.). 1965 je bila v okviru Zveznega zavoda za naučni rad dovršena študija Hipodontije v luči filogenetskega razvoja zob in genetike. Z njim je sodeloval M. Bartenjev. – K. je izdal naslednje samostojne knjige: Fiziologija za dentiste (1951, cikl.); Farmakologija za dentiste (1951, cikl.); Pedontologija za dentiste (1951, cikl.); Karies pri Starih Slovanih (1954); Otroško in preventivno zobozdravstvo. I. del (1964); Učbenik otroškega in preventivnega zobozdravstva. II. del (1965). Izmed razprav v Zobozdravstvenem vestniku je najvažnejša in najobširnejša Zgodovina zobozdravstva (1949–53). Bibliografija njegovih del je objavljena v Objavah U v Lj. 1955, v ULjBB 1, 1957 in 2, 1969. K. je bil pionir in organizator otroškega in preventivnega zobozdravstva v Sji. V veliki meri je prav njegova zasluga, da se je ta stroka od skromnih začetkov razvila do današnje zavidljive ravni. Bil je med prvimi, ki je spoznal potrebo po vnetem preprečevanju zobne gnilobe pri mladini in pri odraslih. Ker je dognal, da se posebno zobni karies pojavlja intenzivneje po določenih zakonitostih, je še posebej preučeval epidemiologijo te bolezni in na spoznanjih utemeljil preventivne ukrepe. Njegova zamisel je kmalu postala poznana tudi v tujini, zato so ga vabili na zborovanja in je prejel tudi več priznanj.

Prim.: Objave U v Lj. 1955, 44; ULjBB 1, 1957, 395–96; 2, 1969, 531; 3, 1979, 754; Mit Bartenjev, Prof. dr. V. K., Vestnik, 9, U v Lj., 1979/80, 71–72; Kojeko 2, 527.

Jem.