Križman, Ignac (1865–1942)

Križman Ignac, učitelj, organizator, polit.-gospodar. delavec, r. 11. dec. 1865 v Dornberku, u. 16. okt. 1942 v Gorici. Oče Ignac (1837–1904), učitelj in organist, kmečki sin Jožefa in Marije Cotič, služboval v Kobaridu, Mirnu in od 1864 v rodnem Dornberku, postal nadučitelj in skoraj 40 let uspešno vodil c. in čitalniški pev. zbor ter si prizadeval za kult. in gosp. napredek; mati Lucija Humar je gospodinjila in vzgojila 5 otrok; tudi mlajši sin Franc je bil učitelj (poučeval v Šempasu), hčere Francka, Zeta in Zofka gospodinje. Pri hiši so jim rekli Profesorjevi. Osn. š. je K. dovršil v Dornberku, 3 razr. gimn. v Gor., učit. v Kopru (matur. 1886). Učiteljeval v Šmarjah na Vipav., Gabrjah pri Mirnu in od 1899 do 1916 naduč. v Dornberku. 1887 je bil eden prvih organizatorjev in večletni preds. oz. tajn. Učit. društva v Gor., od 1895 do konca prve svet. vojne je zastopal gor. učit. v Zvezi jslih učit. društev v Lj. Bil je med ustanovitelji te Zveze, Učit. tiskarne, Učit. konvikta v Lj., učit. Naše samopomoči itd. 1903 je predsedoval shodu v prid slov. ljudskih š. in gimn. v Gor., ki ga je sklicalo Akademsko ferialno društvo Adrija na Katarinijevem trgu (udel. 1500 ljudi). Po vojni je bil podpreds. Zveze slov. učit. društev v Trstu. Do upokojitve je zastopal učit. v gor. okrajnem š. svetu. Politično je deloval na strani A. Gabrščka (PSBL I, 404) in vneto sodeloval pri naprednem glasilu Soča. 1907 je bil soust. Agrarne stranke, pisal v Kmečki glas, ki ga je 1909 predlagal za kandidata v gor. okraju. Po atentatu v Sarajevu 1914 je bil K. aretiran in z več drugimi zavednimi Slov. priprt na gor. gradu, nato šest mesecev na lj. Po vrnitvi iz begunstva na Štajerskem 1918 se je nastanil v Gor. in se zaposlil pri odv. dr. Medveščku. Ko so It. 1918 zasedli Jul. krajino, je bil K. član pokr. ods. Narodnega sveta, ustanovljenega v navzočnosti dr. A. Korošca v sept. 1918. Ta 11-članski odsek Nar. sveta je pod preds. dr. K. Podgornika zasedel vsa javna oblastva: glavarstvo, dež. odbor, sodnije, pošte, kolodvore, policijo itd. K. je bil tudi v odboru, ki je pod preds. dr. L. Petarina vodil dež. avtonomijo še 1923, ko so It. vse to zatrli. Pred državnozborskimi volitvami je K. govoril na shodih Slov. stranke. 1931 je bil aretiran od faš. oblasti in eno leto zaprt, češ da ovira poit. teh krajev. Za kmet. si je K. prizadeval posebno na prelomu stoletja, ko je trtna uš uničila vinograde. Zanimal se je za obnovo nasadov na ameriški podlagi in spodbujal mlade, naj v pridnosti in varčnosti vztrajajo na svoji zemlji. Sodeloval je pri ustanovitvi in vodstvu Vinarske zadruge in Naprednega društva v Dornberku. 1909 je bil med ust. Kmečke banke v Gor. in njen dolgoletni odbornik.

Prim.: Ustno izročilo; ž. arh. v Dornberku; Obč. mat. urad v Gor.: UL 1. dec. 1925; Gabršček II, 116, 324, 560, 564; Tuma 305; Kacinova 410, 426; PDk 3. nov. 1977; 4. nov. 1979; Vilhar 32, 80.

J. Č.