Kranner, Martin (1918–2017)

Kranner Martin, prosvetni delavec in športnik, r. 30. okt. 1918 v Žabnicah v Kanalski dolini, živi v Gor. Oče Martin, tesar, mati Jožica Hladnik iz Dev. Mar. v Polju pri Lj. Osn. š. je obiskoval pri Dev. Mar. v Polju (1924–29), nato I. drž. real. gimn. v Lj. (1929–37); pravno fak. v Lj. z absolutorijem (1937–42), polit. vede in telesno vzgojo na U v Gradcu (1945–46), tuje jezike na Istituto univers. orientale v Neaplju (1948–53) z doktoratom in s specializacijo v slov. jeziku. Obiskoval je tečaje za telesno vzgojo v Piacenzi (1945–55) ter dosegel habilitacijo 1960. Istega leta je tudi opravil habilitacijo za pouk slov. Službe: prof. telovadbe na slov. sred. š. v Gor. od 1947–67, od 1953–59 poučeval tudi slov. na istih šolah. Od 1967 prof. telov. na ital. Tehn. industr. zavodu Galilei v Gor. Od 1932–40 sodeloval pri S, Domoljubu, Bogoljubu (psevd. Kratin, Mirt, Korošec). Dalje pri glasilu Mi mladi borci (čl. nepodpisani). Imel je razna predavanja v Akademski zvezi, uredil zbornik Akademska zveza (1940) in v njem objavil več svojih prispevkov. Zbornik je sestavljen na podlagi arhiv, materiala, ki je bil med vojno uničen. Po vojni je dopisoval v koroški mesečnik Vera in dom (1949–53). Objavljal članke ideološke vsebine v KatG (psevd. Sincerus). V Skavtskem priročniku objavil članek Zdravje. V Izvestju slov. višjih sred. šol v Gor. objavil članek Telesna vzgoja v šoli (1954–55), Telovadba in šport na slov. sred. šolah (1945–65). Po vojni je imel razna predavanja v Gor. (npr. 1959 o škofu Rozmanu, 1968 o Cankarju), v Dragi o Cankarju (1967). Po vojni je bil v Gor. med ustanovitelji slov. kat. prosvet. društva (1951), nekaj časa njegov tajnik. Vstopil je v odb. za Kat. dom (1952), po odstopu dr. A. Kacina je postal njegov preds. (1971), soust. skavt, org. na Goriškem, član Dobrodelnega društva (Vincencijeva konferenca). Kot športnik je deloval že v Sji. pred zadnjo vojno (član odbojkarskega moštva pri D. M. v Polju, mladinski prvak Sje. v teku čez ovire na 400 m). Po vojni je najprej delal v it. športnih društvih. 1961 je dal pobudo za ustanovitev Športnega združenja Olympia in bil njen prvi podpreds. ter vseskozi športni vodja. Dalje je preds. pokraj. odb. za Goriško It. smučarske zveze, član mednarodnega kluba Panathlon, član pokraj. komisije za mladinske igre (Giochi della gioventù). Delal je tudi na polit. področju. Med vojno je bil zaprt in postavljen pred sodišče kot »pripadnik oboroženih tolp« (1942). Stopil je v službo k Inteligence Service, pomagal pri reševanju jetnikov iz taborišč v Gonarsu in na Rabu. Maja 1944 bil aretiran od Gestapa in obsojen za Mauthausen; rešil se je, ker je prej prišel konec nacistične Nemčije. Po vojni je začel v polit. delom na Goriškem. Pristopil je h Katol. slov. skupnosti (1947) in bil pritegnjen kot njen zastopnik v odb. SZD, kjer je bil tudi tajn. Od 1960–65 je bil izvoljen na Listi lipove vejice v gor. pokrajinski svet.

Prim.: Vprašalna pola.

Hum.