Kranjec, Ferdo (1885–1973)

Kranjec Ferdo (po prestopu v pravoslavje 1924 Marko), vodja Orjune v Sloveniji, inž. kemije, r. 12. nov. 1885 v Ilirski Bistrici, u. 10. okt. 1973 v Lj., pokopan na Žalah. Oče Franc, trgovec, mati Jožefa Ličan. Po realki v Lj. (matura 1906) in vojaškem roku je 1914 diplomiral na Tehn. visoki šoli na Dunaju za inž. kemije. Ves čas prve svet. vojne je bil avstr. vojak, nato več mesecev jsl. dobrovoljec v It. Služboval je do 1920 v laboratoriju tovarne hrastovih ekstraktov v Županji, do 1928 v kemičnem laboratoriju pri želez. carinarnici v Lj., od koder je bil premeščen v Skopje. Tu je bil v glavni carinarnici, od 1947–49 prof. na srednji tehn. š., potem v Institutu za industrijo v Skopju, v tovarni za termoizolazijo v Prilepu in nazadnje do upokojitve 1961 v obratu Rudniki i železara Skopje v Kičevu. 1962 se je stalno naselil v Mali vasi zraven Ježice pri Lj. V Sji. je bil od ustanovitve Orjune (tj. Organizacije jsl. nacionalistov) njen preds. ter sprva tudi ustanovitelj, lastnik in ur. njenega tedenskega glasila istega imena. Organizacija je napadala It. in Avstr. zaradi raznarodovanja slov. naroda, hkrati pa je bila opora režimu srbske hegemonije v državi SHS, zastopajoč načelo ene jsl. nacije in s tem unitarističnega jugoslovanstva, pri čemer je uganjala šovinizem, socialno demagogijo in golo nasilje. Pri tem je napadala zborovanja in druge nastope opozicijskih strank (SLS in KP). Dne 1. jun. 1924 je pri pohodu v rudarsko središče Trbovlje, da tam razvije svojo zastavo, trčila na oborožen odpor delavstva. Zato je zažgala tamkajšnji rudarski dom, odvedla s seboj več talcev ter enega ustrelila. S tem je izzvala v Sji. močan ljudski odpor. Osamljena in notranje razklana je bila 1926 razpuščena, njeno glasilo, ki je začelo izhajati 1923, pa je 1928 prenehalo. Zaradi krvoprelitja v Trbovljah je bil med drugimi Orjunaši 17. sept. 1924 aretiran tudi K. in odgnan v celjske zapore, vendar so bili vsi 28. nov. brez sodne obravnave izpuščeni. Ob tej priložnosti je Orjuna posvetila 6. dec. poseben članek K. in objavila njegovo sliko. Končno je K. napisal 1. jan. 1928 v Orjuni uvodni članek, kjer ugotavlja padec morale in discipline organizacije, njena nesmiselna nasilja in usodne posledice pohoda v Trbovlje. Nazadnje je objavil 22. jan. 1929 v J odprto pismo slov. javnosti v imenu razpuščenih Orjunašev, obsojajoč njene teroristične tajne akcije v Sji. in onstran državne meje. Zato v njej odlaga svojo funkcijo in tu ne bo več deloval.

Prim.: Osebni podatki: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS; Zgodovina Slov., 1979, 641–42; F. Klopčič, Desetletja preizkušenj, Lj. 1980, 165–87.

Svk.