Kramar, Janez (1911–2002)

Kramar Janez, zgodovinopisec, r. 6. maja 1911 v Lj., živi v Kopru. Oče Janez iz Doba pri Stični, umrl v prvi svet. vojni, mati Antonija Jereb iz Zajelš pri Dolu, umrla, ko je bil K. v nižji gimn. Klas. gimn. je dovršil v Lj. (1932), preživljal se je z inštrukcijami, pomagala pa mu je tudi sestra Iva. Zgod. in zemlj. je dovršil na Filoz. fak. v Lj. febr. 1940. Ker ni dobil službe, se je vključil v Društvo brezposelnih prof. in bil izvoljen v ožji odbor. V jeseni 1940 je postal honorarni prof. na meščanski š. v Št. Lenartu v Slov. goricah, po treh mesecih je bil premeščen v Črnomelj (Bela krajina). Ko je apr. 1941 it. vojska zasedla šolo, je ostal na cesti do febr. 1942. Maja 1942 je odšel v partizane in deloval v enotah Belokranjskega odreda, UB Ivan Cankar, Tone Tomšič, v Vojaški, kasneje Oficirski šoli pri glavnem štabu NOV in POS, nazadnje v organizacijskem odd. glavnega štaba NOV in POS. V JLA je ostal do febr. 1948, najprej v Lj. v štabu 4. armade, nato v Bgdu pri generalštabu. Po odhodu iz vojske je bil v Muzeju narodne osvoboditve v Lj., od mar. 1956 do upokojitve nov. 1974 je bil ravn. Pokrajinskega muzeja Koper. Med službovanjem v Muzeju narodne osvoboditve je bil član zveznega medmuzejskega sveta (imenovan 16. sept. 1949), član Muz. sveta LRS, član uprave Zveze muz. društev (1949–54), član iniciativnega odb. za ustanovitev Društva muzealcev in konservatorjev LRS (1951) in prvi preds. tega društva (1952). Napisal je vrsto razprav in člankov o nalogah muzejev, o muzejih NOB, reševal pa je tudi arhivska vprašanja. V letih 1949–52 je bil član Arhivskega sveta LRS. Že med NOB je zbiral spominsko gradivo borcev in aktivistov in zbrano gradivo predal apr. 1945 Znanstvenemu institutu pri SNOS. Kot šef zgod. odd. pri štabu 4. armade je organiziral zbiranje gradiva za zgod. NOV in POS. Isto delo je nadaljeval v Bgdu, najprej pri Zgod. odd. generalštaba JLA, pozneje pri Vojaško-zgod. institutu. V Bgdu je rešil arhiv generalštaba bivše jsl. vojske. Na njegovo pobudo je Zgod. odd. začel organizirano zbirati spominsko gradivo udeležencev NOV in POS. Po odhodu iz vojske je bil tudi član komisije, ki se je trudila za restitucijo arhivskega in knjižnega gradiva. Ukvarjal se je tudi z vprašanjem spomeniškega varstva. Z odlokom Min. za prosv. LRS je bil 25. jan. 1949 imenovan za častnega referenta za vprašanja zaščite spomenikov NOB. Med sestavki s tega področja je napisal: Partizanska bolnišnica SCVPB Franja (Objav, v Varstvu spomenikov); Kulturna dediščina ob slov. obali (JKol 1968). Največ časa in naporov pa je posvetil zgodovinopisju osvobodilnega gibanja. Kronologija tega boja je izšla pod naslovom Naši veliki dnevi (Borec 1953, celo leto). Za vojaški zgod. institut je napisal sestavka Situacija v okupirani Sloveniji apr. 1941 in Prikaz osvobodilnega boja na Slovenskem od sept. 1942 do jul. 1943. Napisal je opombe v 3. knjigo Spomini na partizanska leta (Lj. 1968, str. 267–85) in daljšo razpravo Razvoj OF v Ljubljanski pokrajini leta 1941 (Borec 1961, št. 6–10). Po arh. dokumentih v tujini je objavil članke: Organizirano ropanje dobre krvi (Lj. dnevnik 7. maja 1955); Himmlerjev sveženj št. 68 (SPor 21. jul. 1958); Tajna štabna zadeva (Delo 28. jun. 1961) idr. V Kopru je začel preučevati zgod. osvob. boja, zlasti Istre. Obširnejši sestavki so: Prvi partizani na Primorskem (SlovJ 1961, št. 6–14); Po stopinjah Brkinske čete (SlovJ 1961, št. 16–30); Oskar Kovačič, organizator NO gibanja na Primorskem (PDk 24. dec. 1968); Štirinajst dni svobode. Vstaja na Primorskem in v Istri (JKol 1968); Vstaja v Brkinih in slov. Istri (Večer 14. in 17. sept. 1968); Partizanska zibelka (PrimN 23. avg. in 6. sept. 1963); Predolg dan partizanske brigade Simon Gregorčič na Kovačičevi planini (PrimN 15., 22. in 31. maja 1963); Leto 1932, revolucionarno leto slov. Istre (Ob 1969, št. 1, 2); Narodnoosvobodilni tisk v slov. Istri od okt. 1941 do maja 1943 (Ob 1970, št. 5/6); Pinko Tomažič. Ob 30-letnici 2. tržaškega procesa (Ob 1971, št. 12); KP Sje, organizator osvobodilnega boja v slov. Istri (Ob 1973, št. 18); Partizansko šolstvo v slov. Istri (Ob 1973, št. 18); Komanda mesta Koper (Ob 1973, št. 20/21); Narodnoosvob. odbori v Socerbskem okraju (JKol 1970). Iz starejše zgod. slov. Istre je objavil: Zgodovina Kopra (JKol 1969); Zdravstvo v Kopru pod Benečani (ZdrV 1971); Slov. Istra pod Napoleonom (Vodič Pokraj. muzeja Koper, 1973); Narodna prebuja v Slov. Istri (Dekani v preteklosti in danes, Koper, 15. maja 1979); Marezige so se uprle (v zborniku Marezige 1921–1981, Koper, 15. maja 1981). Samostojno je izšlo delo Prvi tabor v Istri (Koper 1970). Za občinski praznik 15. maja 1982 je Založba Lipa v Kopru izdala K-evo obsežno delo (400 strani) Marezige, trdnjava slovenstva v Istri, 1861–1930. Krajše sestavke je objavljal še v SlovP, PrimN, SPor, Delu idr. Z nasveti in gradivom je sodeloval pri najmanj 20 obsežnih delih. Za KL Sje I (Lj. 1968) je napisal okr. 40 prispevkov, najobsežnejši je o Kopru. V zaključnih pripravah so obsežnejša dela: Narodna prebuja slov. Istre (Zgodovina istrskih Slov. od druge polovice 19. stol. do konca I. svet. vojne); Izola – zgod. razvoj mesta in bližnje okolice; Vsesplošna vstaja v slov. Istri po kapitulaciji It.; Narodnoosvob. tisk slov. Istre z zgod. osvobodilnega boja; Pomerij Kopra. Prikaz razvoja urbanističnega jedra od 6. do 20. stol.

Prim.: Osebni podatki; Alb. Klun, TV 15, maj 1971; Vanda Škodnik, Delo 6. maja 1971; St. Škabar, PrimN 7. maja 1971 s. sl.

Jem.